Selektor hrvaške nogometne reprezentance Zlatko Dalić, ki je Hrvaško popeljal do zgodovinskega finala svetovnega prvenstva v Rusiji, je v domovini postal pravi heroj. Čestitke in priznanja se mu kar kopičijo, Varaždin in Varaždinska županija pa sta ga razglasila za častnega meščana. Dalić je sicer rojen v Livnu v BiH, večino nogometne kariere je preživel v Varteksu, z družino pa živi v Varaždinu. Selektorja Hrvaške v torek po vrnitvi v domovino čaka v Varaždinu posebna slovesnost, kjer mu bodo uradno podelili naziv.

V četrtek je Slavonski Brod za častnega meščana imenoval Maria Mandžukića, strelca odločilnega zadetka v polfinalu mundiala. V Slavonskem Brodu rojenega Mandžukića bodo v njegovem kraju prav tako sprejeli s številnimi častmi.

Še pred finalom pa so spregovorili njegovi učitelji iz srednje obrtne šole. Mandžukić bi danes, če ne bi uspel v nogometu, najverjetneje polagal ploščice v kopalnicah, kuhinjah in podobno. Ravnateljica je hrvaškim novinarjem dejala, da so na bivšega dijaka zelo ponosni. 

Njegova nekdanja učiteljica Katica Raić Stojanović pa je že večkrat v preteklosti dejala, da je bil mladi Mario nemiren, če ne že neubogljiv. Tudi v ocenah ni blestel. Videlo se je, da se je popolnoma osredotočil na nogomet in da ga druge stvari sploh ne zanimajo. Ona ga je ves čas opozarjala, da le redki uspejo in da mora imeti rezervni načrt. A Mario je verjel v sebe in svoje sanje. Šolske obveznosti je sicer opravljal korektno, a njegova strast je bila drugje. Vedel je, da šolo mora končati in to je tudi storil. 

Zanimivo pa je, da je imel športno vzgojo ocenjeno s trojko. A učiteljica razmišlja, da se je vse, kar so v šolskem sistemu označevali za pomanjkljivost, v športni karieri pokazalo kot vrlina - trma, vztrajnost, fokus v en cilj ... Zdaj že upokojenega učitelja športne vzgoje so sodelavci velikokrat hecali, da je imel pred nosom tako velik talent, a da ga ni nikoli opazil. 

Tudi njegovo obnašanje je bilo korektno. Znal se je šaliti in trmariti, a vse je bilo vedno v mejah. Vedel je, kako se je treba obnašati do učiteljev - spoštljivo. 

Učiteljica se je spomnila tudi, da mu je enkrat zabrusila, da se ne rodi vsak dan drugi Ivica Olić (sedaj že upokojeni hrvaški nogometaš, ki je nizal uspehe na svojem področju). 

Ko je igral za hrvaški Dinamo in ko je res uspel, se je vrnil na šolo in obiskal svoje stare učitelje. Prinesel je vino in čokolade. Sedeli so skupaj in se pogovarjali. Povedal jim je, kako mu gre in učitelji so bili navdušeni nad uspehom nekdanjega dijaka. 

Navdušeni so, da je ostal skromen ter da je po zmagi v polfinalni temi nosil hrvaško zastavo z napisom Slavonski Brod. Vedno se odzove na humanitarne akcije, ki potekajo v mestu. 

Sama priznava, da je sedaj malce bolj uvidevna do učencev, ki si želijo športne kariere. Prisegla je, da jim nikoli ne bo rekla, da se ne rodi vsak dan Mandžukić, temveč jih bo v njihovih sanjah podpirala.