Strokovnjaki opozarjajo, da gre prihodnost dela v to smer, da bomo do leta 2030 že sami svoji šefi. Na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma so objavili pogovor s Stephanejem Kasrielom, direktorjem podjetja Upwork (spletna stran, kjer naročniki iščejo samostojne ustvarjalce in podjetnike za sodelovanje in obratno) in sopredsedujočim globalnemu svetu za izobraževanje, delo in spol.

Kasriel je dejal, da podjetniki in samostojni ustvarjalci predstavljajo prihodnost dela. Trenutno je med delovno aktivnimi večina takih, ki prisega na tradicijo redne zaposlitve in se v novih smernicah ne znajde. Mlajši namreč diktirajo spremembe - neodvisnost, fleksibilnost, želijo naročnike in ne nekoga, ki jim bo na delovnem mestu le ukazoval in omejeval, želijo se razvijati, učiti ...

Zato se v njegovi organizaciji ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako opraviti mehko tranzicijo iz tradicionalne oblike dela v bolj fleksibilno. In kaj so ugotovili?

Kam to pelje?

Kasriel poudarja, da se moramo zavedati, da leta 2030 ne bo več dela za polni delovni čas. Milenijci bodo takrat že na vodstvenih položajih. "S seboj bodo prinesli miselnost, da delovni čas ne pomeni dela od 9. do 17. ure ter da ga ni treba opraviti v enem delovnem prostoru," je poudaril in dodal, da bo odklonov na tem področju še kar nekaj.

Ljudje želijo svobodo in fleksibilnost, pravi Kasriel. "Svojo usodo želijo imeti v svojih rokah. Vodilni kader se bo moral pripraviti na to," pravi in dodaja, da klasične rutine, ko zaposleni pridejo na delovno mesto, ne bo več.

Trg se usmerja v to, da posamezniki istočasno sodelujejo z različnimi naročniki. Vrsta dela je pa takšna, da se lahko opravi kjer koli.

Tudi izobraževanje dobiva nove dimenzije

Klasičnega izobraževanja, ki je omejeno le na čas šolanja oz. študija, je že sedaj konec. Ključnega pomena je, da se ljudje zavedajo pomena vseživljenjskega učenja. "Ideja, da študirate, ko ste še mladi, nato pa v enem podjetju ustvarite kariero, je preživeta. Veščine se ves čas spreminjajo. Obstaja stalna potreba po prekvalifikaciji. Zaposlitve, ki so danes na trgu dela, potrebujejo osvežitev veščin na približno pet let," je dejal Kasriel. 

Kaj pomeni vse to za tiste, ki so zdaj še v šolah?

To, da se bodo morali pripraviti na tovrstno delo, odgovarja strokovnjak. Izobraževalni sistem bo moral pripraviti mlade, da postanejo podjetniki. Morali se bodo znati prodati, zgraditi ugled, ustreči strankam in izpogajati določene sporazume. Potrebno bo imeti tudi veliko tehničnega znanja. V prihodnosti več ne bo šefov, temveč le naročniki, pravi.

Na to se bodo morala pripraviti tudi podjetja. Vodstva že zdaj imajo težave z mlajšim kadrom, saj jim uhajajo na vse strani, kar pomeni, da jih podjetja ne znajo pritegniti k sodelovanju. Milenijci in mlajši od njih se ne bodo spremenili, pravi Kasriel, podjetja so tista, ki se bodo morala spremeniti.

Če so današnji mladi že taki, kaj potem lahko pričakujemo od naslednje generacije? Kasriel odgovarja, da še več neodvisnosti. Ne bodo več zaposleni ali delavci, temveč samostojni ustvarjalci. Imeli bodo le naročnike, ne šefov. Oni bodo svoji šefi. Meni, da se bodo podjetja do leta 2030 uspela prilagoditi novim generacijam.

Kaj pa starejši delavci? Se bodo tudi oni uspeli prilagoditi novim trendom dela? To bo pokazal sicer čas, a nekateri so ta koncept dela že sprejeli in jim gre bolje od mlajših delavcev. Večina mladih namreč še nima izkušenj in potrebne zrelosti, da bi samostojno ustvarjala ali pa celo uspešno vodila ekipo sodelavcev.