Vojaki se lahko končno nadejajo nekaj več socialne varnosti po 45. letu. Ravno skrb za socialno varnost je eden bistvenih dejavnikov kadrovskega upada v Slovenski vojski (SV) v minulem desetletju.

Sicer je bil leta 2007 sprejet zakon o službi v SV, s katerim so zagotovili zakonsko podlago za učinkovitejše delovanje vojske ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in prehajanje kadrov v civilne poklice po končani vojaški karieri, a je imel pozitivne učinke le v začetku - na pridobivanje, nagrajevanje in zadrževanje kadra. Poznejša finančna kriza in obsežno varčevanje v obrambnem resorju sta praktično vse doseženo izničila. 

Število pripadnikov stalne sestave in prostovoljne pogodbene rezervne sestave se je začelo zmanjševati in načrtovanega obsega SV, 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pripadnikov pogodbene rezerve, ni bilo več mogoče zagotoviti.

Število pripadnikov stalne sestave tako upada vse od leta 2012, v povprečju za precej več kot 100 pripadnikov letno. Še leta 2011 je bilo v Slovenski vojski 7567 pripadnikov stalne sestave, junija letos le še 6321. Nič bolje ni s pogodbenimi rezervisti, katerih število se je s 1923 leta 2008 zmanjšalo na 656 junija letos.

Zakaj odhajajo iz Slovenske vojske? 

Da bi zajezili kadrovski odliv, se tako letos obeta sprejetje naslednje novele zakona, ki sicer obsega le pet členov in ki bi vojakom po dopolnjenem 45. letu zagotovila nekaj več socialne varnosti. Ravno ta je kar v 70 odstotkih primerov razlog za odhod iz SV, je na seji odbora za obrambo, na kateri so v sredo s potrebno dvotretjinsko večino potrdili predlog novele, pojasnil načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.

Trenutno veljavna zakonodaja namreč ne omogoča prenosa plačnih razredov napredovanj ob prerazporeditvi vojaka na strokovno oz. tehnično delovno mesto. Izjemoma dopušča le prenos do pet plačnih razredov napredovanj ob prerazporeditvi na uradniško delovno mesto, pa je minister za obrambo Matej Tonin navedel v odgovoru na pisno vprašanje Mihe Kordiša iz Levice.

Ker vojaki prehajajo iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, se jih mora razporediti na začetni oz. najnižji naziv delovnega mesta. Vojaki tako ob prerazporeditvi na ustrezna delovna mesta na ministrstvu ali v drug državni organ izgubijo praviloma deset ali več plačnih razredov, kot so jih dosegli v delovnem razmerju v SV, je minister opozoril v odgovoru na poslansko vprašanje. Povprečna mesečna bruto plača za leto 2019 je za vojaka sicer znašala 1845,87 evra.

Vojak po 45. letu bo poslej obdržal socialni status

Z novelo bo vojak ob razporeditvi obdržal število doseženih plačnih razredov. Če bo osnovna plača ob razporeditvi nižja, pa mu bo ministrstvo do izenačitve izplačevalo razliko. Prav tako je mogoče vojaka na delovno mesto na ministrstvu ali v drugem državnem organu zaposliti za nedoločen čas brez javnega natečaja.

Ta določba je v razpravi na odboru vzbudila kar nekaj opozoril o morebitnem domino efektu nekaterih drugih poklicnih skupin v javnem sektorju, Tonin pa je pojasnil, da že danes nekaterim zaposlenim zaradi specifik njihovih poklicev pripadajo določene bonitete. Nekdanji minister za javno upravo iz vrst LMŠ Rudi Medved na drugi strani ocenjuje, da bi zakonske spremembe lahko vodile v razgradnjo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.

Na izboljšanje kadrovske slike naj bi po načrtih ministrstva vplivale tudi nekatere novosti za pripadnike pogodbene rezerve. Ti bodo pogodbo lahko sklenili tudi za le eno leto, usposabljanje pa bo lahko trajalo tudi manj kot tri mesece. Del opozicije sicer skrbi določba, ki dopušča pogodbenim rezervistom članstvo v političnih strankah.

V prihodnjih petih letih bo 45 let dopolnilo več kot 500 vojakov

Ministrstvo namerava za pokrivanje razlike med doseženo plačo vojakov in plačo, ki jo bodo prejemali po 45. letu, v prihodnjih petih letih nameniti pol milijona evrov. Po trenutnih projekcijah bo v naslednjih petih letih 45 let namreč dopolnilo več kot 500 vojakov. Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo ob zakonski spremembi lahko za vse te ohranili zaposlitev.

Sile Slovenske vojske glede na vlogo v bojnem delovanju delijo na sile za bojevanje, sile za bojno podporo, sile za zagotovitev delovanja in sile za podporo poveljevanja. Večina delovnih mest v slednjih dveh je primernih za vojake po dopolnjenem 45. letu starosti. V silah za bojno podporo bo treba primerna mesta zanje še določiti, v silah za bojevanje pa bi bila za te vojake primerna posamezna delovna mesta v poveljstvih enot.