Naslednji pričakovan korak po končanem šolanju je praviloma vstop na trg dela in mladi si lahko prehod iz izobraževanja v zaposlitev olajšate na različne načine. 

Jasen cilj

Po nasvetu Barbare Gogale iz službe za zaposlovanje Zavoda za zaposlovanje si postavite jasen cilj glede želene zaposlitve in bodite obenem odprti za dodatne možnosti, če vam prvotni načrt spodleti. Že med izobraževanjem si nabirajte delovne izkušnje za krepitev veščin za opravljanje želenega poklica in si istočasno ustvarite mrežo pomembnih oseb, ki vam bodo lahko pomagale pri iskanju službe. Obenem se lahko pri delodajalcu že med prakso pozanimate o možnosti zaposlitve in izrazite željo, da bi po končanem izobraževanju delali pri njih.

Ob aktivnem iskanju službe pridobite koristne informacije o podjetjih, ki nudijo želeno zaposlitev, preverite njihove zahteve in pričakovanja ter pripravite dober osnovni življenjepis. Potrudite se s prijavo in jo prilagodite razpisnim pogojem, tako da bolj poudarite izkušnje, ki ustrezajo razpisanemu delovnemu mestu. Priporočljiva je ustrezna spletna prisotnost, ki vključuje profil LinkedIn s kompetencami, pridobljenimi v času izobraževanja, in z neškodljivimi vsebinami na drugih družbenih omrežjih. Obenem se je smiselno pozanimati o ukrepih, ki bi vam lahko pomagali pri pridobivanju delovnih izkušenj, kot je usposabljanje na delovnem mestu. 

Pri iskanju prve zaposlitve zelo pomagata prejšnja praksa in prostovoljstvo

Vsekakor so pri iskanju zaposlitve dragocene in pomagajo vse delovne izkušnje, ki vam jih je uspelo pridobiti že v času izobraževanja. "Delodajalci pri zaposlovanju novih sodelavcev iščejo kompetence, ki ste jih pridobili med prakso ali prostovoljnim delom. Delovna izkušnja pomaga razvijati kompetence timskega dela, izboljšuje poslovno komunikacijo ter povečuje odgovornost pri izpolnjevanju nalog, prilagodljivost in zmožnost prenašanja večjih obremenitev," je poudarila svetovalka za zaposlovanje. 

Nanizana znanja lahko razvijete tudi v prostem času, recimo med ukvarjanjem s športom in z umetnostjo. "Vse izkušnje, ki ste jih pridobivali v preteklosti, se izražajo kot veščine in kompetence; tako jih tudi predstavite v prijavni dokumentaciji ali na zaposlitvenem razgovoru. Lahko na primer rečete, da ste dobri organizatorji, kar ste dokazali na praksi, ko je bilo treba urediti nadomeščanje zaradi odsotnosti sodelavcev. Ali pa se pohvalite, da imate veščine za delo z ljudmi, ker ste več let prostovoljno vodili tabornike ali otroke na letovanju ter obenem tudi nenehno komunicirali z njihovimi starši. Skratka, za vse kompetence, ki jih želite ponuditi delodajalcu, zagotovo najdete dokaz iz nabora svojih izkušenj na praksi, v okviru prostovoljnega dela ali prostočasnih aktivnosti," je opisala.

Ključne zakonitosti pri pisanju življenjepisa in pri razgovorih za delo

Pri življenjepisu je ključno izhajati iz potreb delovnega mesta, kar pomeni, da najprej pridobite informacije o pričakovanjih in zahtevah delodajalca. "Nato pri sebi preverite, ali izpolnjujete pogoje ter kako bi jih z uporabo preteklih izkušenj in dosežkov predstavili na kar najbolj verodostojen način," svetuje Barbara Gogala. 

Najboljše je, da veščine in kompetence utemeljite s preteklimi dejanji; zgolj navajanje dobrih lastnosti vas ne bo ločilo od množice drugih kandidatov. "Pazite na pravopis in obliko prijave. Pri pisanju bodite kratki in jedrnati ter izpostavite, kar je pomembno za konkretno delovno mesto, pri čemer lahko v nadaljevanju navedete tudi dodatne vsebine," je opisala.

Pred razgovorom boste verjetno imeli nekaj treme, kar pa ni nič neobičajnega. "Strah na razgovoru je normalen pojav in na drugi strani mize so delodajalci, ki jih tudi skrbi, ali bodo dobili dobrega kandidata," je izpostavila svetovalka. Na razgovor ne zamujajte, pred njim pa si pripravite nekaj vprašanj, ki izkazujejo, da ste se dobro pozanimali o delodajalcu in o delu. 

Smiselno si je pripraviti kratko 30-sekundno predstavitev za primer, da vas kdo preseneti s pozivom, da se predstavite. Predvsem pa na razgovoru ne dolgovezite – spremljajte sogovornike in se ustavite, če zaznate, da se dolgočasijo. Bodite vljudni in se na koncu zahvalite za priložnost za predstavitev.

Bodite aktivni in vztrajajte

Med iskanjem službe bodite karseda aktivni in vztrajni ter se zavedajte, da se nič ne zgodi čez noč. Ključno je namreč, da ne obupate. V Sloveniji v povprečju traja malce manj kot leto dni oziroma 11,2 meseca, preden mladi po končanem šolanju najdejo prvo službo. 

Brezposelnost po končani nižji poklicni šoli povprečno traja 15,3, po srednji poklicni šoli 11,3, po srednji poklicni in splošni šoli 10,7, po višji in višji strokovni šoli 11,5, po visokošolski 1. stopnji in visokošolski strokovni izobrazbi 11,6 ter po visokošolski 2. stopnji in visokošolski univerzitetn izobrazbi 12,3 meseca, kažejo podatki o zaposlitvah registriranih brezposelnih, iskalcev prve zaposlitve, ki jih spremljajo na Zavodu za zaposlovanje (ZRSZ).

Predvsem ne opustite upanja ob morebitnih zavrnitvah, ki so zgolj del celotnega procesa med prizadevanjem za zaposlitev. "Mladim bi svetovala, naj ostajajo aktivni. Iskanje zaposlitve je zahteven proces, ampak tudi daje rezultate. Srečno!" je ob koncu zaželela svetovalka za zaposlovanje. Zato le pogumno in naj se vam uresničijo sanje! Uspelo vam bo.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!