Lani je približno pet odstotkov delovno aktivnih delalo v prekarnih oblikah dela – opravljali so na primer študentsko delo, bili samozaposleni z le eno stranko ali opravljali agencijsko delo. 

Glede na leto 2019 je bilo leta 2020 za 12 odstotkov več brezposelnih. Izredno zaskrbljujoč je podatek, da je bila stopnja brezposelnosti najvišja med mladimi. Med mladimi, starimi od 15 do 29 let, je bila 9,7-odstotna, so dejali na statističnem uradu. 

Lani je od doma delalo 17 odstotkov zaposlenih, kar je bilo nekoliko več kot v prejšnjih letih. "V zadnjih 10 letih je običajno ali včasih delalo od doma približno 15 odstotkov zaposlenih oseb," so dejali na Sursu.

Kakšne so napovedi?

Kazalnik pričakovanega zaposlovanja narašča in se že bliža vrednosti z začetka leta 2020. "Opažamo, da postopno okrevajo tudi storitvene dejavnosti, ki so bile v preteklem letu s tega vidika med najbolj prizadetimi. Med podjetji v dejavnosti gradbeništvo je bilo v aprilu 2021 38 odstotkov takih, ki so izrazila, da v prihodnjih mesecih pričakujejo povečanje zaposlovanja, med podjetji v predelovalnih in storitvenih dejavnostih je bilo takih podjetij po 21 odstotkov, v trgovini na drobno pa 18 odstotkov. Na drugi strani je bilo med slovenskimi potrošniki kar 73 odstotkov takih, ki so izrazili, da pričakujejo povečanje brezposelnosti," so pred 1. majem, praznikom dela, sporočili iz Sursa.

Za nami je težko leto

Lanskega marca se je marsikdo znašel pred dejstvom, da bo na čakanju ali pa bo moral koristiti odsotnost z dela zaradi varstva otrok. Med zaposlenimi je zavladala negotovost – ali bodo še imeli zaposlitev, se bodo imeli kam vrniti? V tem letu je bilo ključnega pomena, da so delodajalci in vodje oddelkov jasno in razumljivo komunicirali z zaposlenimi – ne glede na to, ali delajo na delovnem mestu, od doma, so na čakanju ali uveljavljajo kakšno drugo obliko odsotnosti. 

Vsem je bilo težko, saj smo se skupaj znašli v razmerah, ki jih prej še nikoli nismo doživeli. Vodje so imele pred seboj pomembno nalogo, in sicer poskrbeti za psihično varnost zaposlenih, ki so poleg stresa zaradi dela doživljali še druge oblike stresa – skrb za bolne družinske člane, šolanje otrok, izgube zaposlitve znotraj družine, smrti, morda celo nasilje v družini, slabo psihično stanje in stiske zaradi vseh omejitev itd.