V zadnjih letih se veliko govori o konceptu, imenovanem 'work – life balance', kar pomeni razmerje med poslovnim in zasebnim življenjem. Koliko časa preživimo na delovnem mestu in koliko časa se posvečamo zasebnemu življenju.

Veliko ljudi, vključno z mano, se pritožuje, da preveč delamo, da nimamo časa za družino in prijatelje. To večkrat pripelje do nezadovoljstva in frustracij, kronične utrujenosti in pregorevanja posameznikov. Občutek imamo, da kar naprej nekam hitimo, da neprestano samo gasimo požare in živimo v kaosu. Takšno življenje je naporno in neizpolnjujoče.

Ko sem začela svojo drugo dejavnost, so moji delovniki trajali od 10 do 16 ur. Otroke sem videla morda urico, dve na dan. Ob koncih tedna sem se zbujala ob 4. uri in delala do 7. ure, da sem imela potem čas za družino. Tako sta minili dve leti, bila sem utrujena in občasno globoko nezadovoljna. Spraševala sem se, ali je to res, kar si želim. In vedela sem, da moram nekaj spremeniti.

Morda je čas, da vsi spremenimo razmišljanje o razmerju med poslovnim in zasebnim življenjem in najdemo način, kako lažje premagujemo vsakodnevni stres.

Kako sem si sama pomagala in prešla iz frustracije in stresa v umirjeno in izpolnjujoče življenje? Glavne spremembe v mojem razmišljanju in delovanju so bile sledeče:

► Ne razmišljam več o službi in zasebnem življenju. Vse je samo življenje. Do industrijske revolucije (nisem strokovnjak za zgodovino, zato bo to zelo poenostavljeno) so ljudje v skupnosti skrbeli za preživetje. Zraven so poskrbeli tudi za svoje otroke in družine. Delo in družina sta bila pomešana v eno življenje. Tako želim živeti tudi sama. Vesela sem, da imam veliko prijateljev med svojimi sodelavci, s katerimi se z veseljem družim tudi izven pogovorov o 'delu'. Ima kmet zasebno in poslovno življenje? To si težko predstavljam. Vedno je treba poskrbeti za živali in to, da bo pridelek zrasel. Družina živi skupaj s kmetijo. Tak način življenja mi je blizu in podjetništvo ga omogoča.

► Ne delam, ne hodim v službo, ampak ustvarjam. Kadar koli se zalotim, da otrokom rečem, da grem v službo, se ugriznem v jezik. Komu grem služit? Gospodarju? NE! Ustvarjam, kreiram, gradim. To je veliko bolj vznemirljivo kot služenje, ni res? Gre samo za način razmišljanja.

► Fleksibilnost je najpomembnejša. Ena od najpomembnejših kvalitet podjetništva je po mojem razmišljanju časovna fleksibilnost. Pomembno je, da sama odločam, kaj bom kdaj delala. Če je treba peljati otroka k zdravniku, ni problema, ga bom. Če se odločim za družinski izlet sredi tedna, ga lahko izpeljem. To pa tudi pomeni, da bom delala konec tedna. Tudi v redu.

► Delo = zabava = delo. Ko se podajamo na podjetniško pot, je pomembno, da izberemo stvari, ki nas veselijo. Le tako bomo pri delu tudi uživali. Zakaj bi delo moralo biti težko? Če uživamo v tem, kar delamo, lahko besedo delo zamenjamo z besedo zabava.

► Zavedanje, da je to, kar delam, pomembno zame, za mojo družino in svet. Dolgo časa sem se borila s slabo vestjo, da me z otroki ni prav veliko. Svojo poslovno pot sem začela, ko je bil sin star tri leta, hči pa eno leto. Prej, ko je bil Brin star leto, sem začela delati za tujega delodajalca in sem veliko potovala, vendar sem imela nove zadolžitve in sem bila še več odstotna, s tem, da sem tedaj imela že dva otroka. Vzgojena sem bila v družini, kjer so starši delali od šestih do dveh. Vse konce tedna sta bila doma. Moje življenje pa je tako drugačno, kot je bilo življenje moje mame. S tem je prišlo veliko občutkov krivde. Danes vem, da to, kar delam, ni pomembno samo zame, pomembno je za celotno družino in tudi za delček sveta, ki ga lahko s svojim delom spremenim. Moja osebna naloga je sporočiti ljudem, da imajo možnost, da se sami odločijo – VEDNO! Kako bodo živeli, kako bodo delovali, kako se bodo počutili. Zame je dovolj velik razlog, da delam, kar delam. Otrokoma pa želim biti za vzgled, da je pomembno v življenju najti poklic, ki te veseli in ga opravljati s strastjo, hkrati pa si vzeti čas za svoje najdražje.

Moj nasvet: Uživajmo v tem, kar počnemo. Ni potrebno, da smo stalno pod stresom, ni potrebno, da imamo občutek krivde. Življenje je lepo. Življenje je celovito in tudi delo je življenje.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.