V Sloveniji je 48 visokošolskih zavodov z ustrezno akreditacijo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Med njimi so štiri javni, ostali so zasebni. Javni so Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.

Fakultete lahko zaračunajo šolnino za izredni študij in študij po programih, ki se ne financirajo iz javnega denarja, ter za študijske programe za izpopolnjevanje. Višino šolnine morajo določiti v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in jo objaviti do začetka vpisa v študijske programe. Plačuje se za vsako študijsko leto posebej, za študijske programe za izpopolnjevanje pa za čas, kolikor trajajo, so pojasnili na Direktoratu za visoko šolstvo.

Javne tako ne zaračunavajo šolnine rednim študentom, medtem ko morajo njihovi izredni študenti letno plačati nekaj tisoč evrov šolnine, odvisno od fakultete. Zasebne fakultete imajo lahko tudi koncesionirane študijske programe brez šolnine, sicer pa se tudi njihove letne šolnine gibljejo med nekaj tisoč evri. Šolnine za različne študijske programe na zasebni univerzi v Novi Gorici so denimo med 2800 in 5000 evri za dodiplomski študij.

Študentom na javni kot tudi zasebni fakulteti se lahko zaračunavajo tudi drugi prispevki tako za redni kot tudi za izredni študij. Sem spadajo vpisni stroški, stroški, povezani z izvajanjem študijskega programa na terenu in strokovnih ekskurzijah, stroški četrtega in nadaljnjih izpitov pri istem predmetu in prispevki za druge posamične storitve. Vpisnina na javnih fakultetah, ki jo zaračunajo vsako leto, je denimo nekje med 30 in 70 evri.

Kaj je treba preveriti pred vpisom?

Podatke o akreditiranih fakultetah in študijskih programih v Sloveniji vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v Evidenčnem in analitskem informacijski sistem visokega šolstva (eVŠ). Prijava za vpis v dodiplomske in podiplomske študijske programe poteka samo elektronsko na spletnem portalu eVŠ, na katerem so objavljeni zgolj javnoveljavni študijski programi, akreditirani pri Nakvis. Dijak se torej preko eVŠ ne more vpisati na neveljavno fakulteto. Na Nakvisu dijakom pred vpisom še svetujejo, naj na njihovi spletni strani preverijo podatke o akreditacijah in evalvacijah visokošolskih zavodov in študijskih programov ter naj se prepričajo, da študij resnično vodi do javno veljavne diplomske listine. Fakulteta in študijski program morata imeti veljavno akreditacijo, so poudarili.

Univerza ali visoka šola v razpisu za vpis objavi razpoložljiva vpisna mesta, pri čemer so praviloma ločeni razpisi za dodiplomske in podiplomske študijske programe. Vsi ostali prijavni roki potekajo preko visokošolskih zavodov. Naslov, kamor se pošlje prijavo, se izpiše v levem zgornjem kotu natisnjenega obrazca prijave. Ob razpisu je objavljen tudi prijavni rok, vendar morajo kandidati preveriti tudi druge roke, in sicer, kdaj bodo potekali morebitni preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti ter do kdaj je treba poslati priloge o dokazilih, če so zahtevani, so pojasnili na Direktoratu.

Nakvis preverja, ali je fakulteta sploh lahko fakulteta

Ali posamezen visokošolski zavod oziroma študijski program izpolnjuje standarde kakovosti, ki jih določajo merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, ocenijo na Nakvisu, kjer obenem preverijo tudi pogoje za akreditacijo. Med drugim gledajo celotno delovanje fakultete, kadre, finančne vire, izvajanje, kakovost, vsebino, posodabljanje študijskih programov, morebitno praktično izobraževanje, knjižnične storitve, prostore, upoštevanje potreb študentov ...

Ali fakulteta še izpolnjuje pogoje akreditacije, preverjajo na najmanj pet let, pri čemer mora fakulteta vlogo za podaljšanje vložiti najmanj leto dni pred iztekom akreditacije. Svet Nakvis ob prvi akreditaciji podeli akreditacijo za obdobje petih let, ob podaljšanju pa za obdobje petih letih oziroma tudi za krajše obdobje, ki pa ne sme biti daljše od treh let. Krajša akreditacija je podeljena ob ugotovljenih večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri delovanju in zagotavljanju kakovosti. Akreditacije lahko tudi ne podaljšajo, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti. Postopek prve akreditacije traja približno 10 mesecev, medtem ko je podaljšanje akreditacije postopek z več obiski, ki traja okoli 15 mesecev. Lahko pa opravijo tudi izredno evalvacijo ob sumu na nepravilnosti in neskladnosti.

Kaj, če se akreditacija odvzame fakulteti med študijem? Kaj na Nakvisu svetujejo študentu?

Če fakulteta izgubi akreditacijo, preneha akreditacija tudi vsem študijskim programom, ki jih izvaja, so pojasnili na Nakvisu. Potencialno ogrožene študente varuje Zakon o visokem šolstvu, ki pravi, da je študijski program ne glede na izgubo akreditacije javnoveljaven za obdobje od vpisa zadnje generacije v prvi letnik za čas trajanja programa, podaljšanega za eno leto, so poudarili.

"Študenti naj na spletni strani Nakvis spremljajo, do kdaj traja akreditacija visokošolskega zavoda oziroma kaj se dogaja med njihovim študijem, na primer evalvacija zavoda z odločitvijo o (ne)podaljšanju akreditacije. Zakon o visokem šolstvu jim omogoča, da se prepišejo na drug visokošolski zavod, v sorodni študijski program, ali da vanj prehajajo po merilih za prehode, če ne želijo več nadaljevati študija na prvem visokošolskem zavodu," so dodali.

Na Nakvisu še svetujejo bodočim študentom, naj pred izbiro študija na njihovi spletni strani poleg podatkov o akreditacijah in evalvacijah posameznih visokošolskih zavodov in študijskih programov preverijo tudi druge informacije, ki jim lahko pomagajo pri njihovi odločitvi. Zadnja novost, ki so jo uvedli, so recimo predstavitveni filmi vseh visokošolskih zavodov.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!