Res je, da količina znanja narašča, a otroci se ne bodo mogli vsega naučiti. Tako opozarja Anton Meden iz Zveze aktivov svetov staršev. Zanimivo je tudi njegovo opozorilo, na kar sicer starši že dolgo opozarjajo, da prvi razred ni več tisto, kar so obljubljali da bo – mehak prehod iz vrtca v šolski sistem. Meden je opozoril, da se veliko učnih vsebin prenaša iz višjih v nižje razrede, torej so mlajši otroci izpostavljeni vsebinam, katere bi se morali učiti, ko so starejši.

Kaj je slišati med starši?

Velikokrat gre za otroke, ki so še do včeraj v vrtcih in doma popoldne spali, sedaj pa so soočeni s hudim tempom, katerega velika večina ne dohaja. Dogaja se, da otroci, ki so se sicer zelo veselili vstopa v šolo, doživijo tolikšen stres, da začnejo kazati jasne znake odpora do odhoda v šolo. 

Starši so dolgo opozarjali, da se na primer njihovi prvošolčki morajo učiti stvari, ki bi se jih sicer v normalnem sistemu šele v drugem razredu. In tudi, da snov jemljejo s tako naglico, da znotraj šolskih ur nimajo časa te snovi utrjevati ali pa dodatno razložiti, temveč da to nalogo učitelji prenesejo na starše. Kar pa se staršem ne zdi normalno. Prav tako je velikokrat slišati, da učitelji pošiljajo navodila staršem, kaj morajo z otrokom predelati in da morajo pregledati, ali je naloga pravilno rešena. To sicer v nižjih razredih še nekako gre, je slišati marsikaterega očeta ali mamo, a težave nastanejo v višjih razredih, ko starši tudi sami več ne razumejo snovi. Takrat se marsikatera družina obrne na inštruktorje – že v osnovni šoli.

To je le nekaj znakov, ki kažejo na to, da so potrebne določene spremembe. 

Če je vsebine toliko, da je ne morejo stlačiti v eno šolsko leto in obstajajo zahteve, da v popoldanskih urah, med vikendi in prazniki starši izvajajo "šolanje na domu", potem se mora vsebina prevetriti. 

Starši niso učitelji, marsikdo ne razume snovi. Je pa dejstvo tudi to, da bi v prostem času radi otroke vzgajali in učili nekaterih drugih stvari, ne pa poučevali snovi, katere preobremenjeni učitelj ni uspel razložiti v šoli. 

Pravica do počitka

Prav tako je zanimivo, da se od mladoletnih oseb pričakuje, da bodo najprej šli v šolo, kjer bodo ves čas delali, nato šli domov, kjer bodo delali ... Ko bo prišel konec tedna morajo delati, med prazniki tudi ... Ves čas morajo biti polno osredotočeni, brez pripomb in vprašanj (saj za te naj ne bi bilo časa), saj jim mora biti v čim krajšem času čim več jasno. 

Za primerjavo: v službi ste osem ur. Ves čas morate biti visoko storilni, osredotočeni na naloge. Narediti morate čim več v čim krajšem času. Ob 16. uri zaključite z delom. Odhitite domov in z enakim tempom nadaljujete z delom. Greste spat, zjutraj se odpravite nazaj na delovno mesto. V petek ob 16. uri greste domov in cel konec tedna nadaljujete z delom. Tako je tudi čez praznike. 

Zmorete? Če odrasli ne zmorejo tega tempa, kako lahko starši, učitelji, sistem, družba ... to pričakuje od otrok? Šestletnika, devetletnika, 12-letnika ... 

Preobremenjeni so tudi učitelji, ki želijo najboljše za učence, a jim birokracija in preobsežni načrti kradejo dragoceni čas. Torej očitno je v tem sistemu kar veliko "žrtev" na vseh straneh. 

Če se vrnemo na besede Medena: Res je, da količina znanja narašča, a otroci se ne bodo mogli vsega naučiti. Nadaljuje, da bi morali res razmisliti, kaj je tisto, kar je potrebno, da otroci znajo po končani osnovni šoli. Da jim tisto res ostane, poudarja in dodaja, da to znanje osvojijo z nekim optimalnim trudom. "Šola mora biti zahtevna, ampak trenutno je videti, da ta napor ni optimalen. Ne doseže takšnih učinkov, kot bi jih lahko, saj ni usmerjen v pravo stvar," opozori Meden. 

Peticijo o spremembi šolskega sistema si lahko preberete TUKAJ. Zanimivi so tudi komentarji. Vabljeni k branju. 

Kaj pa meni Matija Horvat iz Učiteljskega združenja Slovenije? Opozarja, da bi morali biti učitelji enakovreden deležnik pri odločanju o spremembah sistema. Prav tako opozarja na primeren izbor ravnateljev. Opozarja tudi, da v šoli morajo odločati učitelji in ravnatelj. "Reči je treba staršem, da v šoli ne odločajo. Da pa odločajo doma," je kritičen Horvat. 

Mnenja se torej krešejo, a pomembno je, da vsi deležniki stopijo skupaj in skušajo ustvariti sistem, ki bo najboljši za otroke in našo skupno prihodnost.

S prihodnjim šolskim letom naj bi se iz brezplačnih učbenikov in tudi brezplačnih delovnih zvezkov učili ne le prvošolčki, ampak tudi drugošolci. V naslednjih letih pa naj bi to postalo brezplačno še za tretji in četrti razred, so včeraj poročali v oddaji 24UR.

Vabljeni k ogledu prispevka: