Marsikdo med nami je kot otrok verjetno sanjal, da bi opravljal kakšen nenavaden poklic. Guy Laliberté tovrstnih sanj in želja ni imel, pa vendar je postal ustanovitelj in kreativni vodja danes najbolj znanega cirkusa na svetu: znamenitega kanadskega Cirque du Soleil, ki s svojimi predstavami navdušuje občinstvo po vsem svetu. A njegova umetniška pot ni bila lahka – začel je kot ulični umetnik in živel iz dneva v dan. Ko se mu je ponudila priložnost za ustanovitev cirkusa, jo je s polno glavo idej zgrabil z obema rokama in jo razvil do popolnosti. Ko je bilo z umetniškega vidika delo opravljeno, je s svojo spretno retoriko uspel pridobiti tudi poslovni svet ter s tem prepotreben kapital. Cirque du Soleil je v 35 letih postala mednarodna zgodba o uspehu, ki je Guyu Lalibertéju prinesla milijardo dolarjev (880 milijonov evrov) bogastva, s čimer je eden najbogatejših Kanadčanov in 1876. najbogatejši človek na svetu.

A vse se je začelo s predstavo cirkusa Ringling Brothers in Barnum & Bailey Circus ...

Leta 1980 je sredi prvega letnika pustil študij in začel nastopati na ulicah Quebeca kot uprizoritveni umetnik. Ker ni imel posebnih znanj, je sprva le igral na orglice in harmoniko.  Zavedal se je, da se sam na tak način ne bo mogel preživljati, zato se je pridružil skupini uličnih performerjev, glasbenikov in umetnikov, zbranih pod imenom Les Échassiers, ki so jo poleg pevcev sestavljali še požiralci ognja in sabelj, žonglerji ter akrobati. Z njimi se je selil iz mesta v mesto in nastopal po ulicah; najprej po Kanadi, nato še po Evropi, po kateri so večinoma potovali 'na štop'. Ti umetniki so ga naučili marsikatere nove veščine: žongliranja, hoje s hoduljami in celo požiranja ognja. 

A tovrstno nastopanje tudi pod okriljem skupine ni prinašalo dovolj zaslužka za osnovno preživetje, zato se je bil Guy leta 1979 primoran vrniti v rodni Quebec in si poiskati službo. Za polni delovni čas se je zaposlil v lokalni hidroelektrarni. Le tri dni po začetku njegovega prvega resnega delovnega razmerja so delavci v elektrarni začeli stavkati in Guyeve redne zaposlitve je bilo konec. To je dojemal kot božji znak, zato si je ponovno brezposelen in obubožan prisegel, da nikoli več ne bo sprejel redne službe. V naslednjih letih se je v celoti posvetil umetniškemu nastopanju.

Cirque du Soleil se je rodil s pomočjo vladnega denarja

Kmalu je spoznal svoja bodoča poslovna partnerja Gillesa Ste-Croixa in Daniela Gauthiera. Leta 1982 so organizirali poletni sejem umetniškega nastopanja v mestu Baie-Saint-Paul z naslovom La F?te Foraine (Karneval), ki je postal tradicionalen in je v naslednjih nekaj letih postal dostojen vir financ. Leta 1983 je quebeška vlada ponudila 1,6 milijona kanadskih dolarjev (dober milijon evrov) finančne pomoči za oblikovanje umetniškega spektakla ob 450. obletnici odkritja Kanade. Da bi očaral državno vodstvo, je Lalibertéjev parntner Gilles Ste-Croix prehodil 90 kilometrov od Baie-Saint-Paula do Quebeca – na hoduljah! Požrtvovalnost se je izplačala, saj so Ste-Croix, Gauthier in Laliberté dobili obljubljena finančna sredstva in začeli pisati zgodbo o Cirque du Soleil, ki je bil sprva mišljen kot enoletni projekt.

Na idejo za ime Cirque du Soleil, ki v prevodu pomeni 'cirkus sonca' ali 'sončni cirkus', je Laliberté prišel v času, ko je gostoval na Havajih, odraža pa njegovo mnenje, da "sonce predstavlja energijo in mladost", sam pa je pomen cirkusa videl prav v teh dveh besedah. Po uvodnem nastopu na državni slovesnosti se je cirkuška skupina po navodilih vlade podala na turnejo po vseh kanadskih provincah. Cirque du Soleil se je sprva srečeval s številnimi izzivi (na začetku se jim je denimo pogosto zrušil šotor), a so v prvem letu nastopanja vendarle zaslužili skromnih 40 tisoč kanadskih dolarjev (27 tisoč evrov). In ker v tem času še niso obiskali vseh provinc, se je država strinjala, da umetniški projekt podaljšajo.

Ko je bilo državnega projekta konec, sta se Laliberté in Ste-Croix pod vtisi uspešne turneje odločila nadaljevati dobro zastavljeno umetniško zgodbo o uspehu. A ta ni bil samoumevna. Za ustvarjanje novih predstav, delovanje in razvoj je skupina namreč potrebovala finančna sredstva, ki pa jih je bilo bore malo. Leta 1987 je Guy obstoj skupine postavil na kocko in celoten cirkus odpeljal v Los Angeles na Arts Festival, kjer so nastopili, da bi pridobili investitorje za nadaljevanje zgodbe. Za to pot je zapravil vsak cent svojega lastnega, pa tudi cirkuškega denarja in pozneje je v enem izmed intervjujev priznal, da v primeru neuspeha skupine ne bi imel dovolj denarja za njihovo vrnitev v Kanado. A na njegovo srečo je bila predstava velik hit in pritegnili so tako javne kot zasebne vlagatelje, ki jih je prevzela izvirnost in odločnost skupine. Ob koncu festivala so imeli podpisane pogodbe v skupni vrednosti 2 milijonov ameriških dolarjev (1,7 milijona evrov) in tako je Cirque du Soleil leta 1985 začel gostovati po celotni Severni Ameriki.

Iz cirkusa v svet pokra

Leta 1992 je Laliberté, ki je sodeloval pri ustvarjanju vsakega novega šova skupine, zagrabil življenjsko priložnost in z mogulom kazinojev Stevom Wynnom podpisal pogodbo za stalno nastopanje Cirque du Soleila v lasvegaškem hotelu Treasure Island. Ključnega pomena pri tem je dejstvo, da je Guy Laliberté zahteval popoln ustvarjalni nadzor nad predstavo in je zavrnil prenos kakršnega koli deleža svojega podjetja na Wynna. Prav tako je zavrnil podpis ekskluzivne pogodbe. Prvi nastop, ki so ga leta 1993 pripravili v Las Vegasu, se je imenoval Mystere in v prvem letu so razprodali vse vstopnice. Ta šov je še danes ena izmed sedmih stalnih predstav v hotelu Treasure Island. Zahvaljujoč uspehu predstave Mystere je bil Cirque du Soleil najbolj 'vroča roba' v Vegasu. Ker niso pristali na podpis pogodbe, ki bi jih omejevala pri krajih nastopanja, so svoje umetniške veščine veselo upodabljali v šovih po celotni Severni Ameriki, kmalu zatem pa tudi v Evropi in Aziji.

Vsaka predstava Cirque du Soleila je bila edinstvena, vsem pa so bili skupni bistveni elementi Lalibertéjeve posebne vizije cirkusa – v šovih nikoli ni bilo točk z živimi živalmi, akterji nikoli niso govorili, prav tako nikoli niso gostili posebnih zvezdnikov. Še danes je vsaka predstava zgrajena okrog domiselne fuzije raznolikih akrobatskih in umetniških disciplin z vsega sveta. V ospredju so enostavne, a privlačne zgodbe, v katerih ne manjka plesa, osupljivih akrobatskih točk, fantastičnih kostumov, raznih posebnih učinkov in glasbenih točk, ki so zakoreninjene v svetovni popularni glasbi. Za vse to skrbi okrog 5 tisoč umetnikov in akrobatov iz 40 držav sveta, ki so del družine Cirque du Soleil. Njihove predstave si je do danes ogledalo že skoraj 200 milijonov ljudi v več kot 400 mestih na šestih kontinentih sveta.

Z leti je cirkus postal tudi izjemno donosen posel. Na letni ravni namreč prinaša okrog milijardo ameriških dolarjev (880 milijonov evrov) prihodkov in približno 250 milijonov dolarjev (220 milijonov evrov) dobička. Tako ne čudi, da se je selitev cirkusa v Vegas finančno močno splačala tudi Lalibertéju, katerega premoženje je bilo v najbolj produktivnih letih (to je med letoma 2006 in 2008) ocenjeno na kar neverjetni 2,6 milijarde ameriških dolarjev (2,3 milijarde evrov). A za prodornega in drznega umetnika to ni bilo dovolj. Leta 2007 je vstopil tudi v svet igranja pokra in se izkazal za zelo dobrega igralca; že na prvem turnirju je namreč zaslužil skoraj 30 tisoč ameriških dolarjev (26 tisoč evrov), na drugem pa že kar neverjetnih 700 tisočakov ameriških zelencev (620 tisoč evrov). V naslednjih letih je rad sodeloval zlasti na turnirjih z izjemno visokimi denarnimi skladi in tako svoje osebno premoženje bogatil tudi z igrami na srečo.

Lasti si celo zasebni otok

Njegovi poslovni uspehi niso ostali neopaženi. Leta 2001 ga je Académie des Grands Montréalais imenovala za Velikega Montrealčana. Dve leti pozneje ga je skupina Condé Nast počastila kot del programa Never Follow, ki velja za poklon ustvarjalcem in inovatorjem. Leta 2004 mu je kanadski generalni guverner podelil Kanadski red za zasluge, kar je najvišje priznanje v državi. Istega leta ga je revija Time uvrstila med 100 najbolj vplivnih ljudi na svetu. Leta 2006 je prejel nagrado Ernst & Young za podjetnika leta tako na regionalni (Quebec) in nacionalni (Kanada), kot tudi na mednarodni ravni. Naslednje leto mu je Université Laval iz Quebeca podelila častni doktorat. 22. novembra leta 2010 je bil skupaj s svojo ekipo Cirque du Soleil počaščen z 2424. zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih.

Dejstvo je, da je po uspehu Cirque du Soleila za Guya Lalibertéja postalo dosegljivo prav vse. Tudi zasebni otoki. Leta 2007 je namreč postal lastnik atola Nukutepipi v Francoski Polineziji in se nemudoma lotil temeljitega preoblikovanja po svojih željah. Večina del, ki so se odvijala na tem koralnem otoku, naj bi se končala leta 2016 in po poročanju časopisa Journal de Montréal naj bi stala okrog 20 milijonov kanadskih dolarjev (13 milijonov evrov). Maja leta 2014 je Guy Laliberté za omenjeni časopis povedal, da želi iz tega kraja narediti zvetišče, ki bi lahko v primeru globalne katastrofe sprejelo njegovo družino in prijatelje. "Zaradi vsega, kar se dogaja na svetu, sem si dejal, da bi bi lahko bil kraj, kamor bi v primeru epidemije ali svetovne vojne pripeljal ljudi, ki jih imam rad, da bi bili zaščiteni. Ta otok bo povsem avtonomen, kar zadeva delovanje: solarno, okoljsko in ekološko," je zatrdil.

Za 'dopust' v vesolje je odštel več kot 30 milijonov evrov

Leta 2007 je Guy z lastnim vložkom v višini 100 milijonov ameriških dolarjev (88 milijonov evrov) ustanovil dobrodelno organizacijo One Drop, preko katere si prizadeva narediti čisto in varno vodo dostopno po vsem svetu. V sklad se stekajo deleži dobička od predstav Cirque du Soleila, pa tudi drugih šovov s področja gledališča, umetnosti, folklore, plesa, likovne umetnosti in glasbe. V fundaciji svetovno javnost izobražujejo in ozaveščajo o pomenu pitne vode ter se vključujejo v skupnosti, ki se ukvarjajo z izzivi in vprašanji, povezanimi z vodo. Poleg tega si prizadevajo tudi za zagotavljanje varnosti hrane in spodbujanje enakosti med spoloma po vsem svetu. Kot je povedal v enem izmed intervjujev, so Guya pri ustanovitvi in razvoju tega sklada motivirale kreativne izkušnje in mednarodni program za brezdomne otroke, ki poteka v okviru Cirque du Soleila.

Laliberté je drzen vizionar, ki je vselej imel velike sanje in je trdo delal, da bi jih uresničil. Tako je leta 2009 postal prvi zasebni kanadski državljan, ki je raziskoval vesolje v okviru misije za ozaveščanje o vprašanjih, s katerimi se sooča človeštvo. Na Mednarodno vesoljsko postajo se je odpravil s posadko na krovu ruskega vesoljskega plovila Soyuz TMA-16, za neobičajne počitnice pa je Rusom plačal vrtoglavih 35 milijonov ameriških dolarjev (31 milijonov evrov). Junija leta 2011 je izdal knjigo z naslovom Gaia, v kateri je zbral fotografije Zemlje, ki jih je posnel med svojim popotovanjem po vesolju. Prihodki od prodaje so bili v celoti namenjeni fundaciji One Drop.

Zdi se torej, da je za Guya Lalibertéja meja zgolj nebo. In nenavadne poslovne odločitve. Leta 2015 je namreč večino svojega 90-odstotnega deleža v Cirque du Soleil prodal ameriškemu zasebnemu kapitalskemu podjetju TPG Capital in kitajski investicijski skupini Fosun. Zase je obdržal zgolj 10 odstotkov družbe in zagotovilo, da še naprej ostane strateški partner in kreativni svetovalec skupine. Se je umetnik odločil, da ima dovolj denarja za lagoden preostanek življenja ali pa je ta poteza zgolj začetek uresničevanja kakšne izmed njegovih novih norih idej, so se ob prodaji spraševali analitiki. Odgovor na to vprašanje bo kot kaže prinesel čas, dejstvo pa je, da si lahko z milijardo dolarjev (880 milijoni evrov) bogastva, na kolikor njegovo premoženje ocenjujejo pri reviji Forbes, uresniči vsako, za malega človeka še tako nerealno željo.