Seznam poklicev, za katere so delodajalci v letu 2020 pri Zavodu za zaposlovanje le redko objavili prosto delovno mesto, je dolg in na njem najdemo zelo raznovrstne poklice. Po nekaterih poklicih, kot so na primer čebelarji, potapljači, ribiči, že na splošno ni pričakovati velikega povpraševanja oziroma velikih zaposlitvenih potreb, na seznamu pa je tudi več poklicev, v katere pot ne vodi prek običajne "prijave na prosto delovno mesto", kot so na primer verski delavci, športniki, zakonodajalci, umetniški ustvarjalci, sta nanizala Sandi Meke in Barbara Gogala z Zavoda za zaposlovanje. Tovrstno nizko povpraševanje pa predstavlja motnjo na trgu dela šele takrat, ko je hkrati pri navedenem poklicu veliko iskalcev zaposlitve, sta dodala, saj v takih razmerah na trgu dela iskalci zaposlitve zaradi nizkega povpraševanja delodajalcev težje najdejo zaposlitev, čeprav imajo ustrezna znanja, kompetence in veščine za opravljanje poklica.

In kateri so poklici, s katerimi le stežka dobimo službo? V raziskavi Poklicni barometer, ki napoveduje predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela v letu 2021 ter vključuje ocene za 177 poklicev, so tudi podane ocene, katere poklicne skupine bodo najverjetneje v presežku. Slednje seveda lahko velja tudi za poklice, za katere delodajalci sicer objavijo veliko prostih delovnih mest, vendar ponudba iskalcev zaposlitve še vedno presega potrebe delodajalcev. Glede na izsledke raziskave bo predvidoma leta 2021 manj razpisanih delovnih mest od števila iskalcev zaposlitve za biologe, botanike, zoologe, strokovnjake v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, novinarje, prevajalce, tolmače, lektorje, sociologe, antropologe, filozofe, zgodovinarje, politologe, blagajnike, prodajalce, poslovne sekretarje, tajnike, strokovne sodelavce za oblikovanje, dekoraterje, aranžerje, pravne strokovnjake, fotografe, tehnike operaterje oddajnih in avdiovizualnih naprav, glasbenike, pevce, skladatelje, receptorje (razen v hotelu), referente v turističnih in potovalnih agencijah, telefoniste ter grafične in multimedijske oblikovalce.

Kako na Zavodu pomagajo brezposelnim z "nezaželenimi" poklici?

Iskalcem zaposlitve skušajo pomagati na Zavodu za zaposlovanje, kjer brezposelne po posvetu s svetovalcem vključujejo v različne oblike usposabljanj za pridobitev novih znanj, veščin, spretnosti, sposobnosti ali nadgradnjo obstoječih, pri čemer upoštevajo tako interese kot seveda tudi situacijo na trgu dela. "Gre dejansko za širitev kariernih možnosti. Dandanes pri večini poklicev namreč ni več neposredne povezave izobrazba – poklic. Veliko je poklicev, ki jih je mogoče opravljati s širšim naborom izobrazb in obratno, zato prvenstveno širimo možnosti zaposlovanja s pomočjo pridobivanja dodatnih znanj, kot na primer znanja projektnega vodenja za diplomante družboslovnih, humanističnih in poslovnih smeri," sta razložila Sandi Meke in Barbara Gogala.

Na voljo imajo denimo več programov, ki iskalca zaposlitve pripeljejo do novega poklica, kot je na primer varnostnik, voznik tovornjaka, socialni oskrbovalec, voznik viličarja, skladiščnik, operater CNC-naprav, izdelovalec ali oblikovalec spletnih strani in podobno. Nudijo programe usposabljanja, v katere so v zadnjih štirih letih vključevali brezposelne, in med njimi prevladujejo jezikovni tečaji, tečaji računovodstva in knjigovodstva, tečaji za krepitev digitalnih veščin ter usposabljanja za pridobitev iskanih poklicev, kot so varnostnik, voznik, varilec, voznik viličarja. Brezposelne vključujejo tudi v delavnice za pridobivanje podjetniških veščin, digitalnega marketinga in prodaje.

Težje zaposljivim torej svetujejo in jih vključujejo v različne programe, jih usposabljajo, izobražujejo za nova delovna mesta in tudi za javna dela. Med ranljivejšimi skupinami so prepoznani denimo mladi, ki niso uspeli pridobiti izobrazbe ali ki so postali dolgotrajno brezposelni. Prvim je namenjen program Projektno učenje za mlajše odrasle, v katerega se je v letu 2020 vključilo 373 mladih do 26 let in že v istem letu se jih je 10 odstotkov zaposlilo ali pa vrnilo v izobraževanje. Mlade so v letu 2019 v okviru projekta Inovativni programi za zaposlovanje mladih usposabljali tudi za pridobitev iskanih poklicev, kot so socialni oskrbovalec, bolničar in pomočnik kuharja. Delodajalci so za vključene v program lahko pridobili subvencijo za zaposlitev in na podlagi tega se je zaposlilo dobrih 40 odstotkov mladih, vključenih v program.

Učinkovitost vključevanja v programe sicer na Zavodu merijo tako, da spremljajo zaposlitve po zaključenih programih in dodatno preverijo, ali je oseba zaposlena tudi leto dni po izteku programa, s čimer se prepričajo v trajne učinke vključitve. In rezultat? Dve tretjini brezposelnih, ki so bili v letih 2016–2018 vključeni v različne oblike usposabljanj, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu, sta bili leto dni po vključitvi v program še vedno zaposleni. Za vključene v letu 2019 pa je delež zaradi vplivov pandemije covida-19 nekoliko nižji in je znašal 58,2 odstotka. 

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!