Izhodišča za pokojninske spremembe, ki jih je Ekonomsko-socialni svet sprejel julija, predvidevajo podaljševanje delovne aktivnosti. A kako to izpeljati, če razmere na delovnih mestih ostanejo takšne, kot so sedaj? Logičen sklep, ki sledi, je ta, da je treba začeti z nujnimi ukrepi, ki bodo v praksi omogočili podaljševanje delovne aktivnosti. Tako meni tudi direktorica Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Christa Sedlatschek. Za kakšne ukrepe torej gre?

Sedlatschkova je opozorila, da starosti za upokojitev ni mogoče zviševati brez vzporednih ukrepov. Ti se morajo nanašati praktično na vsa področja, ki so povezana z delavcem in njegovim delom, med drugim na zdravje in izobraževanje.

Večina ljudi po njenih besedah potencialno lahko dela dlje, ker so dejansko zdravi tudi v kasnejših letih. Vendar je to mogoče le pod pogojem, da so njihova delovna mesta zdrava in visokokakovostna, je izpostavila.

Kdo naj poskrbi za to nalogo?

Vlada. Ona je tista, ki mora poskrbeti za sprejetje ustreznih ukrepov. Pri tem mora tesno sodelovati s socialnimi partnerji in organizacijami, kot sta denimo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je dejala Sedlatschkova. "Pobudo mora dati vlada, ki mora podpirati aktivnosti na tem področju. V nasprotnem primeru bodo nastale težave," je posvarila.

Na tak način so po njenih besedah ravnale države, ki so primeri dobre prakse. "Obstajajo torej poti za ohranjanje starejših delavcev pri delu, a na varnem in zdravem delovnem mestu," je dejala. Med najbolj uspešnimi državami v tem pogledu je omenila zlasti skandinavske države, pa tudi Dansko, Nemčijo in Nizozemsko.

Začeli že v poznih 60. letih prejšnjega stoletja

Tudi nekatere druge evropske države so uvedle celosten pristop, vendar so z njim začele kasneje. Skandinavske države pa so začele delovati na ta način že v poznih 60. letih prejšnjega stoletja, je spomnila. Na Finskem so denimo razvili model, pri katerem so ugotavljali, kateri dejavniki najbolj vplivajo na delovno zmožnost.

A tudi Slovenija je izbrala pravi pristop, meni Sedlatschkova. Med drugim ji je všeč, da ministrstvo za delo z vsebinami o zdravju in varnosti na delovnem mestu seznanja že otroke v osnovnih šolah.

Najprej bi se morali znebiti nekaterih mitov

Predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je opozorila, da se je treba za doseganje daljšega ostajanja v zaposlitvi najprej znebiti nekaterih mitov. Eden od njih je, da je starejši delavec bolj bolan in da slabše dela. "Ta mit velja le deloma. Več so bolni tisti, pri katerih so se začele kronične bolezni. Preostali pa so prisotni na delovnem mestu in so zelo lojalni, kar je velika prednost starejšega človeka," je dejala.

Mit o tem, da se težje učijo, po njenem prepričanju velja le deloma. Potrebujejo namreč nekoliko več časa, da se naučijo, vendar pa je takšno znanje potem trdnejše in bolj zanesljivo, so tudi bolj natančni, je pojasnila.

Nujno je čim prej ergonomsko prilagoditi delovna mesta

Delavci po 40. letu starosti, katerih delo zahteva ponavljajoče gibe v prisilnem telesnem položaju, zbolevajo zaradi kostno mišičnih bolezni. Če naj delajo tudi po 60. letu starosti, jim je treba nujno čim prej ergonomsko prilagoditi delovna mesta. "Delovno mesto je treba urediti tako, da je to čim manj obremenjujoče za delavca," je opozorila Dodič Fikfakova.

V primeru delavcev, ki imajo sedeče delo, po njenih besedah ni cilj, da imajo obdobne zdravniške preglede. Pač pa je treba delovno mesto urediti tako, da bodo lahko več desetletij opravljali to delo. Najprej je treba urediti ustrezno mizo, po možnosti dvižno, pri kateri lahko izmenično sedi in stoji v različnih položajih, je svetovala.

Poleg prilagodljive mize mora biti tudi stol takšen, ki se prilagaja delavcu in ne obratno, je opozorila.

Na delovnih mestih v tovarnah je treba delovno mesto prilagoditi po ergonomskih pravilih, da čim manj obremenjuje kostno mišični sistem, da torej zaposleni dela v čim bolj udobnem položaju. Zdravniki naj gredo po njenih besedah v proizvodnjo in pomagajo delodajalcu še pred zagonom proizvodnje oblikovati delovno mesto tako, da bo prilagojeno človeku.

Na določenih delovnih mestih, denimo na tekočem traku, je treba delo prekinjati s kratkimi aktivnimi odmori. "Svetujemo, da vsi ob tekočem traku prekinejo z delom in imajo petminutno vodeno telovadbo," je dejala. "Tako je njihovo delo bolj produktivno, delavci so bolj zdravi in ohranjajo delovno zmožnost," je izpostavila.

Poleg oblikovanja delovnega mesta je treba ljudi po besedah Dodič Fikfakove spodbujati, da so aktivni. Pri človeku, ki se rekreira še pred 40. letom starosti, je več verjetnosti, da bo brez težav opravljal svoje delo tudi v poznih 60. letih.

Pomembno je urediti medsebojne odnose v kolektivu

Kot tretje pomembno poglavje pa je izpostavila medsebojne odnose. Če delavec v službo prihaja v strahu in stresu, je telo napeto in se bo prej soočil z bolečinami v križu in ramenskih sklepih. "Treba je delati na posamezniku, njegovem delovnem mestu v ožjem pomenu in na širšem okolju, kar pomeni medsebojne odnose, politiko podjetja in nenazadnje politiko države," je povzela.

Na inštitutu si prizadevajo, da skrb za zdravje na delovnem mestu postane politika podjetja. Vzgajajo svetovalce za promocijo zdravja, ki jih je zdaj približno 240. Ti potem v podjetju naredijo ustrezne programe, da bi bilo delovno okolje zdravo v širšem pomenu in da delavcem ne bi delo predstavljalo kazni, je sklenila Dodič Fikfakova.