Med delovno aktivnimi se je lani v primerjavi s predhodnim letom najizraziteje znižalo število samozaposlenih in oseb, ki so delale prek študentskega servisa. Število prvih je bilo nižje za 9 odstotkov (ali za 11.000), število drugih pa za 28 odstotkov (ali za 8.000). 

Na trgu dela še vedno prevladuje klasična oblika dela, tj. zaposlitev v delovnem razmerju za nedoločen čas. V letu 2020 je bilo 829.000 zaposlenih v delovnem razmerju, za skoraj 2 odstotka (ali 15.000) več kot v letu 2019. Med njimi jih je bilo 92 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas, 8 odstotkov pa za določen čas in delež teh se še naprej znižuje. V primerjavi z letom 2019 jih je bilo skoraj 15 odstotkov (ali 12.000) manj, medtem ko je bilo zaposlenih za nedoločen čas za malo manj kot 4 odstotke več (ali 27.000 oseb). 

Na drugi strani se na trgu dela pojavljajo nestandardne in prekarne oblike. Mednje uvrščamo samozaposlene, ki ne zaposlujejo nikogar, tiste, ki so večinoma odvisni zgolj od ene stranke, študentsko delo, delo prek agencij in t. i. neprostovoljne zaposlitve s krajšim delovnim časom. Približno 72 odstotkov samozaposlenih ni zaposlovalo nikogar, približno 14 odstotkov med njimi pa jih je delalo le za eno stranko. Delež delovno aktivnih, ki so delali v prekarnih oblikah dela, je bil v 2020 4,7-odstoten, nekoliko nižji kot v 2019 (5,7-odstoten), predvsem zaradi znižanja števila oseb, ki so opravljale študentsko delo. 

Vir podatkov: statistični urad