Ponudniki sezonskih del v kmetijstvu iščejo delavce za opravljanje različnih del: spomladi predvsem za delo v hmeljiščih, za redčenje in obrezovanje sadnega drevja in obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja. Potrebe po sezonskih delavcih so praviloma največje v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, na območju Murske Sobote, Maribora, Celja, Ptuja in Sevnice. Ponudbe sezonskega dela se med seboj razlikujejo – za nekatera je lažje najti delavce, recimo za obiranje sadja, drugod je delavce tudi zaradi zahtevnosti dela težje najti, recimo za delo v hmeljiščih in obrezovanje sadnega drevja. Ta dela pa opravljajo tudi delavci tudi iz tujine.

Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) vsako leto objavijo informacije in seznam ponudnikov občasnega dela v kmetijstvu. Seznam objavijo, ko prejmejo prve informacije ponudnikov sezonskih del, kar je bilo pred kratkim, in letos opažajo manj ponudbe. Na dan 18. maja so trije ponudniki sezonskih del preko ZRSZ iskali od 225 do 235 delavcev za opravljanje sezonskih del v kmetijstvu, med drugim za obiranje jagod in drugih pridelkov ter delo v nasadu jabolk. Lani so v približno enakem obdobju objavljali informacijo o 15 ponudnikih, ki so iskali med 400 in 500 delavcev. Seznam se bo v prihodnjih tednih in mesecih še dopolnjeval, a letos je manj prvih ponudb predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer in pozebe, je pojasnila Nina Pozderec z ZRSZ.

Da, na povpraševanje ponudnikov sezonskega dela v kmetijstvu vplivajo predvsem vremenske razmere in pojavi ter obseg pridelka. Dež in hlad sta denimo letos oteževala delo v hmeljiščih, kjer pa se pomladna dela počasi zaključujejo, zato je nekaj sezonskih delavcev že odšlo domov, je sporočila specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) – Zavodu Celje, Irena Friškovec. V hmeljiščih je skupno delalo okoli 800 sezonskih delavcev, velika večina jih je prišla iz Romunije. Njihov prihod je bil enostavnejši kot lani, ko je bila zanje po vstopu v Slovenijo predvidena 14-dnevna karantena. "Večina delavcev, ki so prišli na delo iz Romunije, je že v Romuniji opravila hitre antigenske teste oziroma pozneje v skladu z zahtevami PCR-teste. Nekateri so prišli v Slovenijo brez opravljenih testov in so v skladu z zakonodajo najprej bili v karanteni. Delavci iz Bosne in Hercegovine pa so po prihodu morali v karanteno, ker ob njihovem prihodu rezultati testov, opravljenih v tretjih državah, niso več zadoščali," je pojasnila. Upada delovne sile zaradi ukrepa letos ni bilo, delavci so tudi prišli pravočasno.

Trenutno po Sloveniji sicer največ obirajo jagode in specialistka za sadjarstvo pri KGZS – Zavodu Novo mesto, Andreja Brance, je pojasnila, da pri pridelavi jagod pomanjkanje delovne sile blažijo vremenske razmere, saj jagode letos nekoliko počasneje zorijo in lahko mnogi manjši pridelovalci jagod zaradi počasnejšega zorenja obiranje opravijo v družinskem krogu. "Večji pridelovalci iščejo predvsem domače obiralce, so pa zelo zgodaj pristopili k pripravi dokumentacije za tujce. Mnogi so namesto karantene plačali testiranje za novi koronavirus, treba je bilo opraviti zdravniški pregled, dolgo traja in drago je, vendar večji pridelovalci jagod brez tuje delovne sile ne morejo obirati pridelka," je izpostavila.

Kdo lahko opravlja sezonsko delo in na kaj je treba biti pozoren?

Treba se je zavedati, da sezonsko delo v kmetijstvu ni lahko, temveč je fizično zahtevno, da ni dobro plačano in da je začasno. Plačilo praviloma ni visoko glede na ostale ponudbe na trgu dela, zato se zanj večinoma odločajo delavci iz lokalnega okolja, ki nimajo dodatnih stroškov s prevozom na delo in (tuji) delavci, ki že imajo izkušnje s tovrstnim delom, opažajo na ZRSZ.

Pod določenimi pogoji lahko sezonsko delo opravlja kdor koli, se pa zanj pogosteje odločajo brezposelni, študentje in tudi upokojenci. "Seveda pa vsaka oblika dela ni primerna za vsakega posameznika, saj mora paziti na svoj status. Upokojenec ne sme skleniti delovnega razmerja, na podlagi katerega je sicer mogoče opravljati sezonsko delo, lahko pa ga opravlja v drugih oblikah, na primer s pogodbo o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu ali kot osebno dopolnilno delo. Če bi upokojenec sklenil pogodbo o zaposlitvi, bi mu namreč pokojnino začasno 'zamrznili', če je prejemnik starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, oziroma bi mu jo trajno odvzeli, če je prejemnik invalidske pokojnine," je opozorila Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja KGZS.

Za brezposelne lahko sezonsko delo v kmetijstvu predstavlja predvsem možnost dodatnega zaslužka med iskanjem zaposlitve. Brezposelni ostane prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje in še naprej aktivno išče zaposlitev, če je prejemnik denarnega nadomestila, pa je pomembno, da podatek o sklenitvi pogodbe in podatke o posameznih izplačilih nujno sporoči ZRSZ. "Zaradi prejemanja dohodkov iz dela se prejemniku denarnega nadomestila to zniža, če zaslužek preseže z zakonom določen znesek.Ob prejetih dohodkih po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu se denarno nadomestilo zniža, če oseba prejme dodatni dohodek, ki presega 400 evrov neto mesečno. Kadar pa oseba dela na podlagi drugih pogodb civilnega prava (na primer po podjemni pogodbi), se ji denarno nadomestilo zniža, če prejme dodatni dohodek v višini več kot 200 evrov neto mesečno," je pojasnila Nina Pozderec iz ZRSZ.

Tudi študentje lahko opravljajo sezonska dela v kmetijstvu. Študentski servisi sicer ne zaznavajo velikega povpraševanja po delavcih v kmetijstvu, občasno se išče pomoč pri pobiranju pridelkov ter za delo na stojnici ali na sejmih. Na ljubljanskem e-Študentskem servisu trenutno opažajo povpraševanje po vrtnarskih delih, kot so pomoč pri sajenju, urejanju, spravilu in pakiranju vrtnin vzdrževanje rastlinjakov, urejanje okolice in košnja trave. Povpraševanje po obiranju sadja in prodaji sadja na stojnicah zaznavajo v poznih poletnih mesecih pa vse do jeseni, odvisno od vrste sadja. Pri MJob zaznavajo povečanje oglasov večinoma v času trgatev in pobiranja pridelkov.

Študentsko sezonsko delo je obdavčeno enako kot ostala študentska dela in se opravlja preko študentske napotnice. Študentje so zavarovani za primer poškodbe pri delu in bolezni, prispevek plačujejo delodajalci, postopek zavarovanja pa uredijo na študentskem servisu. "Delodajalec za iskanje sezonskih delavcev preko študentskega servisa ne potrebuje nobene posebne dokumentacije. Sporočiti nam mora le davčno številko podjetja, da na podlagi davčne številke servis v sistemu vnese novega kupca/partnerja/komitenta, nato pa servisu sporoči podatke za objavo oglasa, na katerega se potem zainteresirani študentje prijavijo. Velikokrat nam oglasa ni treba objaviti, saj že imajo primernega kandidata, ki si mora pred pričetkom dela le še urediti študentsko napotnico za delo," so pojasnili na Študentskem servisu Maribor.

Delodajalec dijake oziroma študente, ki delajo preko študentske napotnice, plača glede na število opravljenih ur in urne postavke, in zakonsko določena minimalna urna postavka od 19. februarja 2021 za študenta znaša 5,89 evra bruto (4,98 evra neto). Mesečni zaslužek ni omejen navzgor in študentje lahko zaslužijo, kolikor želijo, le da morajo pri zaslužku, višjem od 400 evrov, plačati akontacijo dohodnine. In kako lahko vpliva dodaten zaslužek iz naslova sezonskega dela na štipendijo? "Pri državnih štipendijah velja, da delo preko študentskega servisa študentu zviša cenzus prejetih prihodkov na družinskega člana, kar pomeni, da višina zaslužka vpliva na višino državne štipendije. Omenjeno pa ne velja za kadrovske štipendije in štipendije za nadarjene," so razložili na Študentskem servisu Maribor.

Plačilo in pravice sezonskih delavcev so torej odvisne od oblike dela.Pri pogodbi o zaposlitvi (za določen čas) je najnižje možno plačilo minimalna plača, ki za leto 2021 znaša 1024,24 evra bruto, delavcu pa pripadajo pravice iz delovnega razmerja. Pri pogodbi o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu je določena minimalna urna postavka, izračunana na podlagi minimalne plače in usklajena z rastjo povprečne plače – od 1. aprila 2021 znaša 5,46 evra na uro bruto. Minimalno plačilo je treba spoštovati tudi pri študentskem delu – od 19. junija 2021 znaša 5,89 evra na uro bruto – in pri začasnem ali občasnem delu upokojencev – od 1. marca 2021 znaša 5,5 evra na uro bruto. Pri nekaterih oblikah dela (osebno dopolnilno delo, delo upokojencev) obstaja zgornji limit zaslužka v določenem obdobju, sicer pa plačilo ni omejeno navzgor.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!