Skoraj 46 prebivalcev sveta živi v suženjstvu. Gre za oceno, koliko ljudi se rodi v suženjstvo, jih prodajo kot spolne sužnje, morajo prisilno delati.
Skoraj 46 prebivalcev sveta živi v suženjstvu. Gre za oceno, koliko ljudi se rodi v suženjstvo, jih prodajo kot spolne sužnje, morajo prisilno delati.FOTO: Thinkstock
Mjanmar: eden od petih otrok, starih od 10 do 17 let, hodi na delo namesto v šolo.

Leta 2014 je v suženjstvu živelo 35,8 milijona prebivalcev, danes jih 45,8 milijona, kažejo podatki Globalnega indeksa suženjstva. Po besedah Andrewa Forresta so številke natančnejše zaradi boljših zbirk podatkov. Obenem je opozoril, da je 30 odstotkov višja številka tudi posledica migracij, zaradi katerih so številni bolj ranljivi in jih lažje izkoriščajo.

Suženjstvo so zaznali v 167 državah. Največ jih je v Indiji, kjer naj bi med 1,3-milijardno populacijo kar 18,4 milijona prebivalcev živelo v suženjstvu. Najpogosteje je prisotno v Severni Koreji, kjer naj bi moral prisilno delati eden od 20 oziroma 4,4 odstotka 25 milijonske populacije. Podatke so dobili od Severnokorejcev, ki so pobegnili v tujino.

To nista aids ali malarija. Suženjstvo smo povzročili mi in lahko ga tudi odpravimo. —Andrew Forrest

Veliko je suženjstva v Aziji, znani po poceni delovni sili za proizvodnjo tehnologije, hrane, oblačil. Približno 58 odstotkov vseh izkoriščanih je v petih državah: Indiji, na Kitajskem, v Pakistanu, Bangladešu in Uzbekistanu. Najbolj pogosto pa se suženjstvo pojavlja v Severni Koreji, Uzbekistanu, Kambodži, Indiji in Katarju.

Najmanj za zajezitev suženjstva naredijo oblasti Severne Koreje, Irana, Eritreje, Ekvatorialne Gvineje in Hongkonga. Najbolj pa se proti njemu borijo na Nizozemskem, v ZDA, v Veliki Britaniji, na Švedskem in v Avstraliji. V Evropi je malo prisilnega dela, se pa pojavlja spolno izkoriščanje, vpliv migracij bo viden v prihodnje.