Mednarodna organizacija dela ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, 28. aprilu, izpostavlja nujnost uporabe zanesljivih podatkov s tega področja. Sindikati po vsem svetu 28. april obeležijo tudi kot mednarodni spominski dan za delavce, ki so umrli ali se poškodovali pri delu. Svobodni sindikati v Sloveniji pa opozarjajo na pasti nadur.

Zakaj so zanesljivi podatki tako pomembni?

Zbiranje in uporaba zanesljivih podatkov o varnosti in zdravju pri delu sta nepogrešljiva pri ugotavljanju novih tveganj in področij, ki so tvegana. Prav tako sta potrebni pri izvajanju ustreznih programov in ukrepov na mednarodni in nacionalni ravni ter na ravni podjetij, so ob 28. aprilu, svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu zapisali v ILO.

Nadure: Nimajo dovolj počitka in zato trpi zdravje

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa ob svetovnem dnevu izpostavlja rezultate svoje spletne ankete o delovnem času, po katerih skoraj 70 odstotkov anketiranih dela dlje kot 40 ur na teden, skoraj deset odstotkov pa jih dela nad 50 ur na teden. Približno četrtina anketiranih je navedla, da zaradi delovnega časa nimajo dovolj počitka in da zato trpi njihovo zdravje.

Osemurni delovni čas, za katerega so se borili pred več kot sto leti, je v sodobnem času pogosto le teorija, opozarja izvršna sekretarka svobodnih sindikatov za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm. "Nekateri delodajalci so slabi organizatorji dela, svojo nesposobnost pa skrivajo z odrejanjem nadur," dodaja.

Slabe prakse plačujemo davkoplačevalci

Poškodbe pri delu in bolezni, povezane z delom, predstavljajo tudi veliko obremenitev gospodarstva in celotne družbe. Ocenjeni stroški zaradi slabih praks v povprečju znašajo približno štiri odstotke bruto družbenega proizvoda, so poudarili v Zbornici varnosti in zdravja pri delu.

Varno in zdravo delovno mesto je po njihovem opozorilu prvi pogoj za uspeh delavca in delodajalca. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti delodajalca, so poudarili.

V Sloveniji je bilo lani prijavljenih nekaj manj kot 9200 nezgod pri delu. Med njimi jih je bilo 15, v katerih je delavec umrl. 446 nezgod pri delu je bilo težjih.

Najpogostejši vzrok za smrtne nezgode je bila prometna nesreča, sledi pa nasilje na delovnem mestu, ki ga je povzročila tretja oseba. Med dejavnostmi z nezgodami s smrtnim izidom je prednjačil kopenski promet, sledita pa javna uprava in gozdarstvo.

Največ smrtno poškodovanih je bilo starih med 40 in 49 let.