Dobra vodstva vedo, da je treba za uspeh podjetja združiti moči starejših in mlajših. 

Če ste starejši in že izkušen delavec, je dobro, da mladim, ki prihajajo v vaše podjetje, ponudite roko in jim skušate v dogovoru z nadrejenimi pomagati pri uvajanju na novo delovno mesto.

Mladi pa bodo, če bodo dovolj pametni, z veseljem sprejeli možnost, da jih nekdo uvede v sistem dela in jim razkrije drobne skrivnosti, ki jih ne bodo našli v nobenem učbeniku. V nasprotnem bodo najverjetneje ostali brez izjemne priložnosti naučiti se nekaj, kar vedo le izkušeni delavci. 

Prav tako je treba mladim, ki iz šolskega sistema vstopajo v svet dela, razložiti nekaj pravil, o katerih pa se ne govori prepogosto, tistim, ki pa so že dolga leta vpeti v delovni proces, pa se nekako zdijo logična. 

Gre za pravila, ki veljajo tudi za starejše zaposlene!

Prvo pravilo: Tam ste, da opravite svoje delo

Logično? Da, a očitno ne vsem. Če pustimo ob strani starejše zaposlene, ki jim to pravilo ni jasno in se osredotočimo na mlade ... Velikokrat se zgodi, da mladi želijo na svojem prvem resnem delovnem mestu pokazati vse, kar znajo. Razmišljajo o tem, da imajo le tri mesece poskusnega dela in da morajo v tem kratkem času pokazati vse, kar vedo in znajo. Ob tem lahko malce zaidejo in pozabijo na svojo primarno nalogo. Razmislite, kdaj je primeren čas, da pokažete, kaj vse zmorete. Nepremišljeno razkazovanje veščin in znanja lahko vodi v katastrofo in odpoved. Delujte trezno in premišljeno, pri tem pa ne pozabite, zakaj vas je delodajalec zaposlil in kaj je vaša naloga. Sledite občutku in pravilu: vse ob svojem času. 

Drugo pravilo: Vse je odvisno od vas

Dijaki in študenti v šoli dobijo sezname, kaj morajo preučiti, prebrati in se naučiti. Vedo tudi, do kdaj to morajo storiti, učitelj jim vse razloži, jim predava, jih vodi ... in usmeri, ko zaidejo. 

Pozabite na ujčkanje, ko ste na delovnem mestu. Delodajalec bo za vas organiziral uvajanje in predajo poslov, nato pa se boste morali znajti sami. Če boste imeli srečo, potem boste še nekaj časa imeli mentorja, na katerega se boste lahko obrnili, če se znajdete v zagati. Na delovnem mestu se čim prej osamosvojite. Dobro pa je, da ste kljub temu odprti za morebitne nasvete in usmeritve, ki vam jih nudijo vaši sodelavci. To velja tudi za starejše, ki ne znajo prisluhniti svojim sodelavcem in tudi mlajšim, ki bi jih morda lahko naučili kakšne novosti. 

Tretje pravilo: Prosite za oceno vašega dela

V šoli vas predavatelji ves čas ocenjujejo, na delovnem mestu pa boste morali delodajalce večinoma prositi za odziv na opravljeno delo. Večina se namreč še vedno drži pravila, da ima le enkrat na leto pogovore z zaposlenimi. Ti pogovori bi morali biti bolj pogosti, če pa ste na delovnem mestu novi, pa bi morali biti odzivi nadrejenih, vsaj na začetku, bolj pogosti. Seveda morajo biti ti odzivi podani na primeren, kulturen in argumentiran način. 

Izberite primeren trenutek in nadrejenega vprašajte, kako bi ocenil vaše delo. Pripravite tudi vprašanja, ki so se v tem času nakopičila na vašem listu. Pazite pa, da to ni nekaj, kar vam je nadrejeni že razložil. 

Četrto pravilo: Bodite pozorni na detajle

Se vam zdi, da vam je nadrejeni zaupal neko banalno nalogo, katero lahko opravite miže? Nikar ne podcenjujte nalog, saj se lahko tudi najboljšim zgodi, da jim spodleti pri preprostih delovnih obveznostih. Kar koli že počnete, to počnite 100-odstotno in bodite pozorni tudi na malenkosti. Ne bodite zaletavi. Vaši starejši sodelavci so se morda tako že opekli in iz izkušenj vedo (ali pa se morda iz napak niso nič naučili), da se je treba vsaki nalogi primerno posvetiti. 

Peto pravilo: Umestite svoje naloge v širšo sliko

Kot novinec ste osredotočeni le na svoje naloge. A skušajte razumeti tudi, kaj te pomenijo za delovanje podjetja. Tako boste učinkovitejši in bolj ustvarjalni. Prav tako boste lažje našli smisel v svojem delu, saj boste razumeli, da vaše opravljene naloge omogočajo delovanje celote. Ne pozabite: zadovoljstvo in sreča na delovnem mestu sta (med drugim) ključni za zadovoljno in srečno življenje. 

Ta smisel je dobro še naprej negovati in razvijati, saj ga na delovnem mestu potrebujemo vsi, in sicer ne glede na našo starost. 

Šesto pravilo: Podjetja niso dolžna upoštevati vaših potreb in interesov

Gre za pravilo, ki ga je morda najtežje prežvečiti, pogoltniti in sprejeti kot dokončno. Podjetja vam morajo zagotoviti le tisto, kar morajo po zakonu države, v kateri delate, prav tako se mora držati členov, ki veljajo v pogodbi, ki ste jo podpisali. Več kot to je le njihova dobra volja oz. dobra volja vašega nadrejenega. To, da postavljajo potrebe podjetja pred vašimi potrebami, je (velikokrat) nekaj popolnoma normalnega in pričakovanega. 

A pozor: poznajte svoje pravice in tudi dolžnosti. Če vam delodajalec krši pravice, potem uporabite vsa pravna sredstva, da se to nemudoma preneha. 

Sedmo pravilo: Nihče ne bo skrbel za vašo kariero, to je le vaša naloga

Podjetja so na svetu, da ustvarjajo profit ali neko vizijo. Tam niso, da bi jim bila njihova primarna naloga njihovi zaposleni oz. njihovo dobro počutje. Sami boste morali poskrbeti za svoj razvoj in kariero. Prišli bodo tudi trenutki, ko boste ugotovili, da vam podjetje ne more več ponuditi ničesar, kar bi vas lahko osrečilo. Takrat je čas, da poiščete nove izzive. Veliko mladih namreč kar otrpne in vztraja pri delodajalcu, katerega so v bistvu že prerasli. Tako je tudi s starejšimi, ki zaradi določenih obveznosti (družina, krediti ...) čutijo še močnejši strah pred spremembami. 

Razmislite, kaj za vas pomeni uspeh na delovnem mestu. Kaj želite v svoji karieri? Boste to lahko dosegli v tem podjetju? Ali boste delo sprejeli le kot trenutno rešitev, saj morate od nečesa živeti in plačati račune? Potem naredite dober načrt, na trenutnem delovnem mestu se naučite čim več in med delom še naprej iščite svojo sanjsko zaposlitev. Se vam to ne zdi pošteno do delodajalca? Še enkrat si preberite šesto pravilo. 

In za konec: vsi, ne glede na starost, si želimo sreče in zadovoljstva na delovnem mestu. Svobode ustvarjanja in delovanja. Napredovanja, izzivov (in nikakor ne dolgčasa), dobrih odnosov in poštenosti. Vsi se sprašujemo, kaj imam jaz od tega, kje sem jaz v celi zgodbi ... Vsi si želimo tudi primernega in poštenega plačila. Nihče ne želi biti za delodajalca le pridna mravljica. Pridnost ne plačuje računov, mar ne?