V državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) študira 2900 študentov iz Slovenije. Nekateri opravijo v tujini celoten študij – v letu 2016  je bilo takih študentov 2675 – čedalje več pa je tudi tako imenovanih kratkoročnih mobilnih študentov na izmenjavah, kažejo podatki Statističnega urada.

Pred vpisom na fakulteto v tujini so morali urediti kar nekaj stvari. Kaj točno bo moral dijak oziroma študent predložiti oziroma storiti pred vpisom na študij v tujini, je predvsem odvisno od države študija, saj so razlike med izobraževalnimi sistemi. Pomembno je tudi, za katero izobraževalno ustanovo in program se bo odločil, saj ima lahko vsaka država in tudi vsaka institucija svoje postopke/zahteve, so razložili na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Ključno je tudi, koliko država zaupa državi, iz katere prihaja kandidat, predvsem glede prej pridobljenega znanja in izobrazbe, so dodali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). "Glede pogojev za vpis pa je vendarle nekaj dokumentov, ki so skoraj univerzalno potrebni. Prvi je overjen prevod spričevala, kar ni nujno tudi nostrifikacija, v katero je vključeno tudi vrednotenje pridobljenega znanja. Dodatno je pogosto potrebna tudi pretvorba ocen, saj se lahko ocene med državami razlikujejo. Večina visokošolskih zavodov pa zahteva tudi potrdilo o znanju jezika, v katerem se opravlja študijski proces," so razložili v ŠOS. Po njihovih navedbah pa univerze najpogosteje same določajo vpisne pogoje, zato je informacije o študiju v tujini najbolje iskati neposredno na zaželeni fakulteti.

Na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu dijakom in študentom svetujejo, naj si predvsem vzamejo dovolj časa za pregled vseh možnosti, ki jih imajo na voljo. Naj pregledajo študijske programe v posameznih državah in spletne strani fakultet, naj se pozanimajo pri šolskih svetovalcih in tudi pri javnem skladu. "Pomembno je, da se seznanijo z izobraževalnim sistemom in osnovnimi informacijami o študiju v izbrani državi, da se vprašajo, zakaj zares želijo na neko izobraževanje v tujino, in kakšno izobraževanje si želijo (okolje, velikost razredov, možnosti praks, načini izobraževanja ...). Naj preverijo, ali jim izbrani programi to nudijo in ali imajo glede na svoje dosedanje uspehe možnost za sprejem ter kakšni so celotni stroški izobraževanja," svetujejo.

Posebej pomembno je preveriti, ali sta izbrana institucija in program javno veljavna, so dodali na skladu. Dijaku, ki razmišlja o študiju v tujini, tudi v ŠOS svetujejo, naj bo pozoren, ali so fakulteta in študijski programi akreditirani in javnoveljavni oziroma ali izdajajo javnoveljavne listine. "Pri preverjanju si lahko pomaga s stranjo mreže ENIC-NARIC," so razložili. Pred vpisom naj se dijak pozanima tudi o možnostih nastanitve med študijem in o drugih pravicah študentov v določeni državi. Slednje so odvisne od države, saj so urejene z njihovo zakonodajo. Vendar vsaj med študijem v Evropski uniji za slovenske študente veljajo enako pogoji kot za domače, nekatere države pa nudijo tudi znižane šolnine in možnost študentskega dela. "Veliko evropskih držav ima ravno zato vzpostavljene spletne portale studyin … Slovenija ima na primer portal studyinslovenia.si," so pojasnili v ŠOS. Tovrstne strani so denimo še: studyinholland.nl, studying-in-spain.com, ucas.com, studyinaustria.at/en.

Izobrazbo priznajo na centru ENIC-NARIC

Po končanem študiju postopke priznavanja izobrazbe, pridobljene v tujini, opravljajo na centru ENIC-NARIC, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Ob koncu postopka tudi podelijo listino, s katero lahko dokazujete izobrazbo v Sloveniji, so razložili v ŠOS. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so dodali, da se pri njih vodi postopek vrednotenja tujega izobraževanja. Ni obvezen, lahko pa nanj napotijo različni organi ali delodajalci in drugi, ki v svojih postopkih zahtevajo mnenje oziroma potrebujejo informacijo o izobraževanju na tujem (denimo Zavod za zaposlovanje).

"Postopek vrednotenja izobraževanja zahteva izpolnitev obrazca in dokumentacijo, iz katere je razvidno izobraževanje vlagatelja, prevod po potrebi, kratek kronološki opis izobraževanja, potrdilo o vplačilu stroškov postopka. V izdanem mnenju o izobraževanju se na podlagi dokumentacije o zaključenem izobraževanju med drugim poda informacija, ali je neko izobraževanje javno veljavno v državi izvora, informacija o opravljenem izobraževanju, o področju in smeri ter stopnji izobrazbe v državi izvora, pa tudi informacija o primerljivosti izobraževanja s slovenskim izobraževanjem glede na raven izobraževanja," so razložili na ministrstvu. Če gre za reguliran poklic, o ustreznosti za opravljanje poklica odloča pristojno ministrstvo, na primer poklici na področju zdravstva presoja ministrstvo za zdravje, so dodali. Več o postopku na centru ENIC-NARIC si lahko preberete TUKAJ.

Država nudi štipendije

Študij v tujini ni več tako drag, kot je bil včasih, ko so si ga lahko privoščili le dijaki premožnejših staršev. Okvirne podatke o šolninah v Evropi lahko najdete TUKAJ. Na voljo so denimo štipendije. Dijaki in študenti, ki se odločijo za izobraževanje v tujini in izpolnjujejo splošne pogoje Zakona o štipendiranju, lahko zaprosijo za državno štipendijo na pristojnem centru za socialno delo ter na skladu za Zoisovo štipendijo ali štipendijo Ad futura za izobraževanje v tujini.

Razpis za pridobitev Zoisove štipendije bo objavljen na spletnih straneh sklada v juniju, kateri so pogoji za dodelitev Zoisove štipendije, lahko preverite TUKAJ. Na javnem razpisu lahko kandidirate za štipendijo za izobraževanje v tujini Ad futura. Razpis za štipendije Ad futura za dodiplomske in enovite magistrske programe v tujini za leto 2020 omogoča štipendiranje le v določenih kategorijah, in sicer v naravoslovju, matematiki in statistiki, v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, v tehniki, proizvodi tehnologiji in gradbeništvu, v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in veterinarstvu ter v zdravstvu, so opozorili v ŠOS. Več o štipendijah za mednarodno mobilnost - Ad futura si lahko preberete tudi v zloženki.

Dijaki in študenti lahko za finančno pomoč zaprosijo tudi podjetja (kadrovske štipendije), štipendije pa podeljujejo nekatere občine. Za področja kulture jih podeljuje ministrstvo za kulturo, športniki lahko dobijo štipendijo Olimpijskega komiteja. Obstajajo tudi (manjše) zasebne fundacije, ki občasno štipendirajo posameznike na določenih področjih (Rotary, Lions, Ustanova Gallus, Fundacija Parus, Fundacija Leona Štuklja, Likarjev sklad ...) in štipendije v tujini (nekatere institucije in programi nudijo možnost štipendiranja), so razložili na skladu.

Kako bo s študijem v Veliki Britaniji po brexitu?

Vsako leto britanske univerze obiskuje okoli 400 slovenskih študentov in okoli 170 jih vsako leto dokonča študij. Trenutno naj bi jih bilo na Otoku med 500 in 700, vključno s slovenskimi študenti na izmenjavi. Najpogosteje se odločajo za najbolj ugledne britanske univerze in univerze, ki omogočajo specifične kombinacije predmetov, so za STA pojasnili na British Council. Po besedah britanske veleposlanice v Sloveniji Sophie Honey gre slovenskim študentom študij v Veliki Britaniji odlično od rok, kar tretjina jih namreč študira na treh najboljših univerzah - Oxfordu, Cambridgu in UCL.

In kako na študij v tujini vpliva brexit? Vsi vpisani najpozneje septembra 2020 imajo enake pravice v času celotnega študija. Kaj sledi, pa bo znano pozneje, verjetno pa bo vsaj neko prehodno obdobje. Veleposlanica Sophie Honey je oktobra 2019 za STA povedala, da bodo lahko slovenski dijaki in študentje, ki študirajo v Veliki Britaniji, še naprej in sicer za ves čas študija študirali po znižani ceni, ki že sedaj velja za državljane Evropske unije. Po končanem študiju bodo v Veliki Britaniji lahko bivali še dve leti, je pojasnila.

Trenutno britanski in evropski študenti na angleških univerzah sicer plačujejo 9250 funtov (10.875 evrov) šolnine. V Walesu in Severnem Irskem so šolnine nekoliko nižje, na Škotskem pa je študij za večino brezplačen, saj prejmejo subvencijo javnega sklada. Za študente iz tretjih držav šolnine znašajo med 10.000 in 38.000 funtov (od približno 11.760 do 44.680 evrov). Šolnine za študente iz Evropske unije bi lahko tudi zvišali na mednarodne, pri čemer dodatno finančno breme po besedah slovenskega veleposlanika v Londonu Tadeja Rupla zmanjšuje verjetnost vpisa na britanske univerze.

Preverite še, kaj pravi Žan Florjanič Baronič, ki na londonski University College London (UCL) študira medicino:

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V petek in soboto na slovenskih srednjih šolah in fakultetah potekajo informativni dnevi. Za vas smo pripravili e-knjižico, s katero si boste lahko pomagali pri zbiranju informacij o šolah: