Leto 2019 bo očitno na področju šolstva in izobraževanja zelo pestro. Znano je, da so številni starši že dolga leta opozarjali, da slovensko šolstvo ni tako, kot so pristojni obljubljali. 

Otroci so preobremenjeni, pod stresom, zbolevajo ..., je slišati kritike. Vsi si želijo šolskega sistema, ki mladim na human način posreduje znanje. Želijo si otrok, ki bodo z veseljem hodili v šolo, se učili, razvijali ...

Jasno je tudi, da moramo mlade pripraviti na prihodnost – poklice prihodnosti, veščine prihodnosti, priprave na življenje v prihodnosti ...

"Mi moramo danes otroke pripraviti na to, kako bo čez 10, 15 let," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Več v spodnjem prispevku:

Kaj pravijo otroci? "Se napiflaš, poveš, dobiš pet. In pozabiš," je kritičen devetošolec Tim. Na pripombo novinarke, da ima potem dobro oceno, ji je odvrnil zelo jasno in takoj: "Ja, ampak tega ne znaš! Ocena je le tista številka." Torej je že otrokom v osnovni šoli jasno, da to ni pravi način šolanja. Več v spodnjem prispevku!

Društvo Svet staršev je pripravilo peticijo za spremembe v šolstvu, ki bo za podpis dosegljiva od ponedeljka naprej. Kaj pa predlagajo? Več v spodnjem prispevku!

Ne glede na peticijo je jasno, da spremembe bodo. To je jasno iz ministrovih besed in tudi iz objav, ki so zadnje čase prisotne na uradnem Facebook profilu pristojnega ministrstva. 

Minister Pikalo napoveduje široko družbeno razpravo, ki se bo začela že prihodnji mesec. "O tem, ali so učni načrti prezahtevni in preobsežni, ali ne bi veljalo morda spremeniti način ocenjevanja predmetov, kot so šport, glasbena umetnost, likovna umetnost, tehnika in tehnologija ipd., ali so potrebne spremembe pri nacionalnih preizkusih znanja, kako spremeniti miselnost, da so ocene pomembnejše od znanja, je obstoječa učbeniška politika premalo domišljena, so šolske torbe pretežke, je domačih nalog preveč, pa tudi o pomenu in vrednotenju učiteljskega poklica itd. Vse to bodo ključne tematike pri pripravi novega strateškega dokumenta na področju vzgoje in izobraževanja, prenovi učbeniškega sistema, sistema na področju nadarjenih in državljanske vzgoje, pa tudi pri načrtovani celoviti prenovi digitalizacije v šolah in procesu prenove kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Doseči je treba široko družbeno soglasje o tem, kakšno šolo si želimo, pravi minister Pikalo," je zapisano v objavi. 

Kako pa je na Finskem? Več v prispevku, ki ga je pripravila ekipa Preverjeno!

Tudi starši se bodo morali spremeniti: 

Nekaj nasvetov za starše, vzgojitelje in učitelje, ki jih je podal WEF, in sicer v poročilu 2017:

1. Osredotočiti se že na zgodnja leta: preoblikovanje izobraževalnega sistema se mora začeti pri koreninah. Prvih 1000 dni otrokovega življenja je izredno pomembnih za njegovo prihodnost. Če pogledamo otroke s slabšim ekonomskim ozadjem: do petega leta bodo ti otroci v primerjavi s sovrstniki iz družin, ki imajo boljši ekonomski status, slišali za 30 milijonov manj besed! Strokovnjaki pravijo, da ima ta vrzel velikanski učinek na razvoj možganov in razvoj govora. Študija je pokazala, da je otrokova pismenost močno povezana z materino. 

Zato v poročilu World Economic Foruma (WEF) iz leta 2017 opozarjajo, da je prav zgodnje učenje kritičnega pomena za nadaljnji razvoj. Predlagajo, da starši, vzgojitelji otrok v vrtcu in učitelji tesno sodelujejo ter vsakemu otroku zagotovijo enak ali vsaj približno enak stik z naborom besed. Tako bi otroci, ko bi odrasli, imeli enaka izhodišča za uspeh na trgu delovne sile, ne glede na ekonomski status družine, v kateri so se rodili.

Nasvet za starše: svojim otrokom berite vsak dan.  

2. Naj bo dinamično: programi izobraževalnih ustanov naj bodo usklajeni z zahtevami trga. Otroci se v šolah morajo naučiti zahtevanih osnovnih veščin, ki jih delodajalci potrebujejo. Otroci morajo znati poiskati rešitve, morajo znati pripraviti svoj mini projekt in podobno. 

Finci svoj izobraževalni program ves čas razvijajo, dopolnjujejo in se usklajujejo s potrebami razvoja družbe, ekonomije, industrije, trga dela ... Prepričani so, da morajo svoje otroke pripraviti na življenje.

3. Odprtost sistema: v poročilu so vlade pozvali naj bodo njihovi izobraževalni sistemi bolj odprti za novosti, alternative, nove tehnike in eksperimente. Na primer: v New Yorku so šole odprle "Lab", kjer se otroci učijo novih veščin, snov pa jim podajajo v novih tehnikah učenja. Prvi odzivi otrok so izredno dobri. V Franciji, ZDA in v Gani šole svojim učencem nudijo tečaje programiranja, kar pa je zanimivo, da mladoletniki, ki to znanje že imajo, učijo svoje vrstnike. 

Nekaj podobnega se odvija tudi v Sloveniji, saj na številnih osnovnih in srednjih šolah potekajo podjetniške ustvarjalnice in drugi projekti. 

4. Učitelji se morajo učiti: Da bi posel in izobraževanje lahko stopila bolj skupaj, se bodo morali učitelji znova učiti. V raziskavi so predlagali, da bi uvedli "pripravništva v gospodarstvu" za učitelje. Želijo tudi, da bi zasebni sektor bolj sodeloval pri razvoju znanj učiteljev, ki se morajo naučiti tudi, kako na novo organizirati delo znotraj učilnic. 

5. Učenci morajo dobiti občutek, kako je na trgu dela in na delovnem mestu: Kolikokrat ste že slišali koga jamrati, da so v podjetju dobili "ta mladega", ki nič ne zna in enostavno ne zna delati. Zato je pomembno, da izobraževalni sistem mladoletnikom pokaže, kako je na resničnem delovnem mestu. Otroke moramo naučiti, kaj je delavnost, kolegialnost, pravičnost ... Nato, ko so že v najstniških letih in starejši, mora država skupaj s šolami poskrbeti za razna pripravništva, vajeništva in mentorstva.

Starši naj svoje otroke učijo delovnih navad in dolžnosti.

6. Soočiti se s poklicno stigmo: Dolgo časa je veljalo, da morajo vsi študirati. Poklicno izobraževanje je bilo zapostavljeno, zdaj pa je znova čas, da se mu v svetu vrne ugled in spoštovanje, ki si ga zasluži. Raziskovalci opozarjajo, da so prav tisti, ki končajo poklicno ali tehnično šolo, ključni za prihodnost svetovnega gospodarstva. Zato so države pozvali, naj več storijo za to, da se bodo te usmeritve znova spoštovale in da jih bodo mladi znova odkrili.

V Nemčiji to znova počnejo in so pri tem uspešni. Imajo razvit dober sistem vajeništva, za opravljeno delo pa so učenci plačani. Večina je s sistemom zadovoljnih, saj mladi pridejo lažje do zaposlitev in razvoja kariere, delodajalci pa odkrijejo mlade upe in potenciale, v katere želijo vlagati. Večina teh otrok ima tako takoj po koncu šolanja zagotovljeno redno zaposlitev.

7. Aktivno znanje digitalnih veščin: Večina meni, da se naši otroci rojevajo že z vsem znanjem digitalnih tehnologij. A velika je razlika, ali otrok zna brskati po telefonu in vam naložiti na računalnik program ali pa res zna pokazati aktivno znanje na tem področju. 

Primer dobre prakse prihaja iz Indije, kjer so se aktivno lotili izobraževanja ljudi. Tako se je nacionalno združenje računalniških tehnologij združilo z nevladnimi organizacijami in skupaj so začeli poučevati nove tehnologije. Znanje nudijo vsem, ne glede na družbeni in ekonomski status. 

8. Učenje, učenje, učenje: Gre za zadnjo točko poročila WEF, ki znova opozarja na pomen vseživljenjskega učenja. Ljudje, ki so na trgu dela, se morajo ves čas izobraževati in učiti novih veščin. 

V Singapurju imajo celo proračun za financiranje letnih izobraževanj ljudi, saj tako želijo razvijati svoj potencial. Očitno se zavedajo, da je največje bogastvo, ki ga ima država ali mesto, v ljudeh.