Spremembe so nekaj običajnega, a tokrat gre za korenit preobrat na trgu dela. Tuji mediji navajajo ugotovitve tiskovne agencije Reuters, ki ugotavlja, da so spremembe, ki jih je na trgu dela povzročila pandemija, številne delavce prisilile k razmisleku o iskanju novega poklica, ki bi ga lahko opravljali v prihodnje.

Evropski model čakanja na domu se je dobro obnesel, a tisti, ki so doma in čakajo na klic delodajalca, da se lahko znova vrnejo na delovno mesto, so začeli aktivno poizvedovati o tem, kako bi lahko v teh časih spremenili svoj poklic in se izobrazili za delo v drugi dejavnosti.

Eden izmed podatkov, ki je izredno zgovoren, je ta, da se bo okoli 100 milijonov ljudi v zahodnih ekonomijah v naslednjih desetih letih prekvalificiralo in začelo opravljati poklic, za katerega se v osnovi niso šolali. To je za kar 25 odstotkov več, kot so kazale številke pred pandemijo.

Vse več podjetij se aktivno prilagaja razmeram, ki so zavladale med epidemijo – več vlagajo v digitalizacijo in iščejo rešitve, s katerimi bi zaposlenim omogočili varno opravljanje delovnih nalog. S tem bi tudi zmanjšali nevarnosti vnosa virusa v podjetje, kar posledično pomeni, da delovni procesi ne bi bili ogroženi, saj bi lahko podjetje tudi v času izredno slabih epidemioloških razmer nemoteno poslovalo naprej.

Na Češkem tako napovedujejo, da se bo letos število delavcev, ki bodo opravili prekvalifikacijo, povečalo za 10 odstotkov. In ta potreba po prekvalifikaciji se bo le še povečevala.

Tisti, ki že imajo zaposlitev v podjetjih, ki razumejo nujnost prilagajanja novim razmeram, so v prednosti, saj ta podjetja večinoma izobražujejo in prekvalificirajo svoje zaposlene. Torej vlagajo v kader in jim omogočajo napredek. V slabši poziciji so tisti, ki so manj izobraženi ali pa delajo v dejavnostih, pri katerih manevrskega prostora za spremembe ni veliko – na primer v gostinstvu.

Obstaja pa tudi skrb, da bi lahko spremembe na trgu dela negativno vplivale na že sedaj ranljivejše skupine, kot so na primer ženske in mladi, ki še nimajo veliko pridobljenih veščin. Prav zato je vse več pozivov, da ti skupini sami čim več naredita na področju samostojnega učenja in razvoja novih veščin. Čakati, da bo za to poskrbela država, je namreč nesmiselno, še posebej v luči epidemije, ko so vsi napori državnih institucij usmerjeni na to, da rešijo vsaj osnovne zadeve, ki jih je mogoče rešiti. Torej je veliko odvisno od samega posameznika in tega, koliko se bo znal prilagoditi ter sam poiskati določene rešitve.

V Nemčiji opozarjajo, da bi lahko tista podjetja, ki bi se znašla v krizi, najprej ustavila interna izobraževanja zaposlenih, saj bi tako privarčevala denar. Na dolgi rok je to velik minus tako za podjetje kot za gospodarstvo.