Najpogostejši znaki izgorelosti, ki kažejo, da je treba v življenju preokviriti trenutno stanje, si postaviti prioritete in se posvetiti sebi. 

Splošna izčrpanost

Jasen znak izgorelosti je občutek nenehne utrujenosti, ki tudi po krajšem počitku ali dopustu ne mine. Izčrpanost pa ni samo fizična – lahko je tudi čustvena in mentalna. Izgoreli se počuti popolnoma prazen, iztrošen in brez trohice energije.

Izguba motivacije

Poleg občutka, da smo popolnoma izpraznjeni, se običajno pojavlja tudi izguba motivacije in zagona za vse, kar nas je v življenju veselilo. Običajno se to kaže v obliki težav pri jutranjem vstajanju in občutku globokega nezadovoljstva, ko je spet treba na delo. To pa se sčasoma le še stopnjuje.

Cinizem, frustracija in druga negativna čustva

Iztrošenost je zelo velikokrat povezana z negativnim čustvovanjem, ki se največkrat kaže kot: cinične pripombe sodelavcem; pesimizem; občutek, da je vse, kar delate, brez pomena in jasnega cilja; razmišljanje o delovni odpovedi; občutek jeze, besa in krivice, ker toliko delate in ker niste dovolj cenjeni ali opaženi. Na vse našteto bodite še zlasti pozorni, če ste bili včasih povsem drugače naravnani.

Kognitivne težave

Dolgotrajno delo v stresnem okolju je velikokrat povezano tudi z zmanjšanjem kognitivnih sposobnosti, kar se kaže v pomanjkanju koncentracije, zmanjšani zmožnosti odločanja in reševanja delovnih izzivov – skratka občutno nižji delovni storilnosti.

Pogled v pretekla leta

Če niste ravno prepričani o tem, ali vas pestijo težave, povezane z izgorelostjo, se vprašajte, kako ste bili videti na delu pred nekaj leti. Izgorelost se namreč ne zgodi čez noč, temveč traja kar nekaj časa, da se začnejo dolgotrajni stres, utrujenost in nezadovoljstvo izražati tudi navzven.

Težave v medosebnih odnosih doma in na delu

Izgorelost se v medosebnih odnosih lahko kaže na različne načine: kot splošna apatija, nekomunikativnost in občutek, da smo na delu le fizično prisotni, ne pa tudi umsko. Druga skrajnost pa so intenzivni konflikti, zadirčnost, pasivna agresija, nizek tolerančni prag, izvajanje pritiska nad sodelavci.

Nezdrave življenjske navade

Nekateri ljudje se z izčrpanostjo spoprijemajo na različne načine: s prekomernim popivanjem, verižnim kajenjem, pitjem enormnih količin kave, nezadostnim ali nezdravim prehranjevanjem in nezdravimi spalnimi navadami. Nekateri se predajo celo zdravilom, kot so antidepresivi, anksiolitiki in podobno.

Delo nosite domov

Čeprav ste službo uradno že končali, se zdi, da je ni konec niti doma. Nenehno ste mentalno okupirani z razmišljanjem o službi in vsem, kar je z njo povezano. Časa za počitek si ne vzamete, kar vodi v vedno večji stres in utrujenost.

Zadovoljstva in življenjskega zagona ni več

Ob dolgotrajni utrujenosti se v službi počutite vedno manj zadovoljni in karierno neizpopolnjeni. Velikokrat se temu pridružijo tudi težave v odnosih v domačem okolju. Nič več vas ne razveseljuje, notranje gonilo po napredku usahne.

Zdravstvene težave

Kronična izpostavljenost stresu je največkrat povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so lahko telesne (težave s srcem ali prebavo, presnovne motnje, debelost, padec imunskega sistema …) ali duševne narave (depresija, tesnobne motnje, panični napadi …) .

Če tudi sami opažate kaj od naštetega, je čas za ukrepe. Ker delo zajema velik del našega življenja, je potreben konkreten poseg v reorganizacijo časa in prioritet. V prvi vrsti postavite razmejitve med zasebnim in poslovnim, ter to dvoje strogo ločite. Ko vam to uspe narediti, si vzemite čas za sprostitev v obliki, ki vam bo blizu (šport, meditacija, hobi, druženje s prijatelji), in pri tem vztrajajte. Morda se bo sledeče slišalo nemogoče, a je nujno – odklopite in ugasnite vse službene naprave, ki bi utegnile kaliti vaš mir. Vaših 8 ur, za katere ste plačani, je v službenem času poteklo, zato se držite postavljenih razmejitev. Poskrbite za zadostno količino spanca, intenzivno delajte na kakovostnih družinskih in partnerskih odnosih in ponotranjite zavedanje, da je tisto, kar v življenju zares šteje, pri vas doma in ne v službi.

Svojo izkušnjo je z nami delil tudi 41-letni Tadej, ki je želel opozoriti, da včasih znake izgorelosti z lahkoto spregledamo. "Bil sem nadobuden mlad šef v manjšem podjetju, mislil sem, da sem pri svojih rosnih 29 letih požrl vse znanje sveta. Od vedno sem bil ambiciozen, vedno sem želel več, zato se mi je zdelo samoumevno, da poslu posvetim ves svoj čas in energijo, kar so opazili tudi moji šefi. Pošiljali so me na izobraževanja v tujino, vedno bolj so me vključevali v svoje projekte, meni pa so seveda rasle peruti. Vedno bolj sem se želel dokazovati, delal sem dneve in noči – dobesedno. Včasih sem se zjutraj samo stuširal in šel nazaj v podjetje. Zahteve naročnikov so bile vse večje, podjetje se je začelo širiti, jaz pa sem se vmes, ne da bi to opazil, postaral. Si predstavljate, da ti 10 let mine, in ti ne veš, kdaj? Noro!! Pri 37 letih so se začele prve težave s srcem, najprej v obliki aritmij, nato pa se je zgodil mini srčni napad, vsaj tako so mi rekli zdravniki. Jaz pa sem po enem mesecu počitka spet padel v svoj stari ritem. In čez eno leto se je ponovilo. Le da tokrat ni bilo samo. Imunski sistem mi je dobesedno kolapsiral, kot bi počasi začel usihati. Vse se me je lotevalo, nenehno sem bil bolan, a sem bolan tudi delal. Zame ni bilo ovir. Dokler ... no, dokler nekega dne nisem mogel iz postelje. Dobesedno. Telo mi je odpovedalo, nisem imel moči niti za hojo do kopalnice. Tisto jutro sem se zavedel, da je bilo to neizbežno ... Pred mano je bilo skoraj leto dni okrevanja – malo v bolnišnici, malo doma. Adrenalna izgorelost je resna stvar, zato se ne igrajte s svojim zdravjem. Šele po dobrem letu dni sem prišel k sebi, a niti približno nisem bil tak kot včasih. V podjetju sem ostal, a sem želel na nižje delovno mesto, kjer imam manj psihičnega napora. Zdravje je vseeno prvo, a šele ko doživiš nekaj takšnega, se zaveš, kako zelo ranljivi smo."