Na nas se obračajo delavci, ki še vedno morajo na delovna mesta. Tako smo prejeli pismo zaposlenega, ki opravlja kurirske storitve: "Kaj lahko storimo v situaciji, ko nas je dejansko strah za zdravje, a moramo kljub temu v službo? Delam namreč v podjetju, ki se ukvarja s kurirskimi storitvami (hitra pošta) in sem dnevno v stiku z najmanj 80 ljudmi. Dostavljam v podjetje, ki zaposluje čez 1000 ljudi, a imajo tam že potrjene obolele, vendar še vedno delajo. V našem podjetju pravijo, da ne bomo zapirali, saj še ni nihče zbolel."

Tudi na omrežju Twitter smo zasledili podobna vprašanja. Na primer: "Na koga se lahko obrnejo zaposleni v firmah, kjer so nekateri zaposleni že potrjeni na okužbo s covid-19, delodajalec pa za ostale ne priskrbi zaščitne opreme in morajo v tesnih stikih še nadalje opravljati delo? Strah jih je namreč, da so med njimi nekateri že okuženi."

Na pristojna ministrstva smo naslovili vprašanja, kaj bi konkretno odgovorili tem delavcem. 

Na inšpektoratu za delo so napovedali poostren nadzor. Zakaj? Zato, ker so v zadnjih dneh prejeli več prijav, da delodajalci v svojih delovnih procesih ne izvajajo predvidenih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom ali pa so ti ukrepi delni in pomanjkljivi. Povečuje se tudi število prijav s področja zagotavljanja pravne varnosti delavcev. "Zato bo Inšpektorat RS za delo poostril nadzor tako s področja varovanja zdravja kakor tudi s področja zagotavljanja pravne varnosti delavcev," so sporočili. 

'Delodajalci so vsem zaposlenim dolžni zagotoviti tako zdravje kakor varnost pri delu'

Inšpektorat za delo ob tem poudarja, da so delodajalci tudi v zdajšnjih razmerah v delovnih procesih, ki se še izvajajo, vsem zaposlenim dolžni zagotoviti tako zdravje kakor varnost pri delu.

"Glede ukrepov se delodajalci posvetujejo z izvajalci medicine dela, ki so tudi v teh razmerah dolžni svetovati delodajalcem, kako v redni delovni proces ustrezno vnesti vidik zdravega in varnega dela. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že izdal splošne usmeritve glede varovanja pred tveganji zaradi koronavirusa, pričakujemo pa, da se bo zdravstvena stroka še konkretneje opredelila glede dodatnih ukrepov za primere, ko splošni ukrepi niso več zadostni oziroma jih delodajalci zaradi specifike delovnega procesa ne morejo uvesti," so še sporočili. 

Iz ministrstva za gospodarski razvoj (MGRT) so za Cekin.si odgovorili, da pozivajo vse delodajalce, da organizirajo delovne procese tako, da v največji meri zaščitijo zdravje svojih zaposlenih in da zagotovijo ustrezne delovne pogoje za zaposlene na način, da delo poteka nemoteno in da v največji meri upoštevajo varnostne usmeritve, ki jih predlaga Nacionalni inštitut za javno zdravje. "To ne pomeni le uporabo zaščitne opreme, ampak tudi zagotavljanje ustrezne varnostne razdalje med delavci in varnostne ukrepe na vhodih v poslovne prostore. Na drugi strani pa poziva tudi delavce, da spoštujejo in upoštevajo varnostne ukrepe delodajalca," so zapisali v odgovorih na naša vprašanja. 

Podjetja, tovarne in proizvodni obrati se ne smejo ustaviti, saj bi zapiranje ogrozilo tudi oskrbo prebivalstva, dodajajo na omenjenem ministrstvu. Minister Zdravko Počivalšek se je v ponedeljek, 16. marca, na to temo sestal tudi s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjanom Gorjupom, s katerim sta se strinjala, da podjetij, tovarn in proizvodnih obratov ne smemo zapreti, saj številna podjetja zagotavljajo za življenje nujno potrebne izdelke. Enotno mnenje je, da podjetja, ki nimajo izpadov v dobaviteljski verigi in lahko zagotovijo varno delovno okolje, še naprej opravljajo svojo dejavnost.

"Podjetja in obrtniki, ki za svoje zaposlene potrebujejo zaščitno opremo, se lahko obrnejo tudi na občinske štabe Civilne zaščite," so še dodali.