Brezposelnost že desetletja pomeni družbeno resničnost, ki je postala del našega vsakdanjika, saj je z njenim pojavom narasla predvsem negotovost našega bivanja. O tej problematiki smo se pogovarjali s Karmen Pevc, ki se že dolga leta intenzivno ukvarja z vsem, kar področje zajema.

"Rečem lahko, da je brezposelnost eden najbolj aktualnih problemov sodobnega časa in postaja pojav, s katerim se moramo naučiti živeti. Nenehno skrb, strah pred novim dnem čutijo zaposleni, ki se bojijo izgube zaposlitve in poslabšanje delovnih razmer, še posebno brezposelni, ki z izgubo zaposlitve postanejo ekonomsko, socialno in tudi psihološko ogroženi. Slovenija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja brezposelnosti skorajda ni poznala, zdaj pa predstavlja enega najbolj perečih socialnoekonomskih problemov," nam je že ob začetku srečanja razložila sogovornica, ki pravi, da bi moral imeti vsak pravico do dela.

"Delo predstavlja ne le temelj materialne eksistence, temveč človeku daje tudi možnost sodelovanja, samoizražanja, izpopolnjevanja in predvsem omogoča razvoj osebne kot tudi poklicne identitete. Posameznik skozi delo izraža sebe, želi si pripadati skupnosti, skupini in delati v skupno dobro. Hkrati pa je delo temeljna človeka pravica. Ne glede na to splošne smernice nakazujejo, da je delo dobrina, ki predstavlja vir finančne neodvisnosti, samostojnosti in svobode, brez katere težko preživimo. Daje nam občutek pripadnosti, koristnosti in predvsem omogoča aktivno udeležbo v družbi," še doda.

Kaj sploh je brezposelnost?

Strokovnjakinja razloži, da je to položaj posameznika, ko nima statusa zaposlenosti in si brez primerne zaposlitve ne more ustvariti zaslužka.

"V okviru Mednarodnega biroja za delo se za brezposelne štejejo vse osebe, ki so začasno ali stalno odpuščene, ki so v določenem času brez dela, ki iščejo delo, ki so pripravljene delati in ne dobivajo plač. Brezposelnost z ekonomskega, socialnega in psihološkega vidika predvsem odraža določene procese in odnose v družbi, ki se kažejo v obliki osebne stiske, ki jih posameznik doživlja, in ne nazadnje tudi kot patologija družbe, ki to dogajanje tudi dopušča. S pojavom brezposelnosti se povečuje socialna diskriminacija in diskriminacija posameznika."

Brezposelnost, še posebej dolgotrajna, tako ne pušča le negativnih posledic, kot so socialne in materialne, temveč tudi negativno vpliva na psihosocialni razvoj posameznika, kar lahko resno ogrozi njegovo fizično zdravje in pusti dolgotrajne posledice.

Sogovornica poudari, da so težje zaposljiva skupina predvsem mlajši odrasli na prehodu iz šolanja v svet odraslosti, ki iščejo svojo prvo zaposlitev. "Mlade odrasle tako uvrščamo med ranljive skupine zaposlovanja. Statistična slika kaže, da je bilo konec septembra na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 73.781 brezposelnih, kar je 2,8 odstotka manj kot avgusta in 8,9 odstotka manj kot septembra lani," nam postreže s konkretnimi številkami.

Posledice ob spopadanju z brezposelnostjo

Številne raziskave kažejo, da se posameznik ob izgubi zaposlitve spoprijema z globljimi posledicami, kot je le izguba rednega dohodka in sredstva za preživetje. "Z izgubo zaposlitve se posameznik sooča s skromnejšim življenjem ali celo z revščino. Zniža se njegov življenjski standard, ki vpliva na celoten način posameznikovega življenja in na spremembo njegovega bivanja," pove strokovnjakinja in nadaljuje, da so ogroženi posameznikovi socialni stiki z okoljem, ki pripeljejo do povečanega občutka socialne izolacije in izključenosti iz družbenega okolja.

"Brezposelni izgubi občutek za strukturiranje časa, kajti ostane brez vsakodnevih obveznosti in socialnih stikov, pojavita se nemir, občutek negotovosti. Omenjeni dejavniki psihičnih in socialnih težav so pri brezposelnih ves čas prisotni in posameznika lahko pripeljejo do resnih psihosocialnih težav in ogrozijo njegovo zdravje, še posebno če brezposelnost postane dolgotrajna."

Številna mnenja in raziskave strokovnjakov pričajo, da brezposelnost pušča dolgotrajnejše posledice na psihični strukturi osebnosti. Pojavijo se občutki tesnobe, obupa, apatija, slabo počutje, poveča se strah pred prihodnostjo, slabša se njegovo duševno zdravje, kar lahko vodi v depresijo in pojav samomorilnih misli ter poskusov samomora. Spremembe se pojavijo tudi v izgubi samozaupanja, samospoštovanja in nizki samopodobi itd.

Kakšne možnosti ima brezposelni pri iskanju pomoči?

"Pomembno je, da se posameznik v času brezposelnosti ne počuti osamljenega in ima podporo družine, ki mu pomaga premagati občutek nemoči in krivde, kajti velikokrat se zgodi, da oseba za izgubo zaposlitve krivi sama sebe. Podpora, ki jo oseba potrebuje, pa ni le finančne narave, temveč tudi moralne in socialne," razloži in še doda, da je, če si posameznik ne more pomagati sam in pomoč družine ne zadostuje, pomembno, da si poišče strokovno pomoč, kot je obisk psihiatra, "kjer pa je najprej treba prepoznati pojav duševne motnje nastale ob prekomerni stresni situaciji soočanja z brezposelnostjo in jo ustrezno obravnavati in zdraviti, kadar je to treba, tudi z zdravili ali celo s hospitalizacijo, če je zaradi nevarnosti samomora ogroženo bolnikovo življenje".

Karmen Pevc predlaga tudi preostale možnosti svetovanj, kot je denimo psihoterapija. "V Sloveniji nosi tovrstno zdravljenje negativen in celo sramotilen prizvok. To je nekaj, česar se ljudje večinoma bojijo in splošno mnenje o psihoterapiji je še vedno odklonilno in na državni ravni ni zakonsko urejeno. Tovrstna pomoč je za mnoge tudi še vedno nedostopna. Nekateri psihoterapevti v svojih zasebnih praksah nudijo pomoč po nižji ceni, ki pa si jo brezposelni zaradi finančne stiske ne more plačati. Druga možnost je tudi brezplačno svetovanje, kjer pa so čakalne dobe dolge po več mesecev."

Sogovornica sklene, da bi morali tovrstni obliki pomoči nameniti večjo pozornost in predvsem zakonsko urediti. "Brezposelnost namreč dobiva vse večje in globlje razsežnosti in predvsem, ko je brezposelna oseba dolgotrajnejše brezposelna, je njegova stiska toliko močnejša in občutek brezizhodne situacije toliko večji, da bi v kritičnih in ključnih trenutkih zgolj pogovor s terapevtom marsikomu pomagal ali celo rešil življenje."