Na področju varovanja zdravja na sodobnem delovnem mestu so še posebej velik izziv psihosocialna tveganja, kažejo raziskave. Da bi bilo ukrepanje lažje in bolj učinkovito, je projektna skupina pripravila e-orodji, namenjeni natančni opredelitvi škodljivih posledic stresa. Sodelujoči so poudarili, da je skrb za zdravje pri delu odlična naložba.

K projektu so pristopili Družbenomedicinski inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Inštitut za produktivnost in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot je na predstavitvi projekta poudarila njegova vodja Lilijana Šprah iz ZRC SAZU, je stres kot dejavnik tveganja v veliki meri nadomestil težke fizične obremenitve. Po njenih besedah zaradi posledic stresa na delovnem mestu trpi polovica zaposlenih v Evropski uniji, s stresom pa je povezanih od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni. Lani so v primerjavi z letom 2014 zabeležili 16-odstotni porast bolniških odsotnosti.

Da bi zmanjšali neželene posledice stresa, so pripravili prosto dostopno spletno orodje e-OPSA. Gre za interaktivni priročnik v treh različicah, namenjen zaposlenim v zdravstveno-socialnih dejavnostih, izbranih dejavnostih javnega sektorja oziroma v vseh ostalih. Primeren je tako za delodajalce kot zaposlene in strokovnjake. Orodje omogoča natančno informiranje o psihosocialnih obremenitvah ter opredelitev vrste, intenzitete in škodljive posledice stresa, ki ga doživljajo zaposleni. Prilagojeno je posebnostim slovenskega družbeno-gospodarskega prostora. Kot je na konkretnem primeru pojasnila Šprahova, lahko organizacija prek orodja vsem svojim zaposlenim pošlje vabila za sodelovanje pri oceni obremenitve. Orodje rezultate nato obdela in pripravi analizo s priporočenimi ukrepi, posamezniki pa ostanejo anonimni.

Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost je poudaril, da stroški nezgod in bolezni na delovnem mestu v državah EU okvirno znašajo tri odstotke bruto družbenega proizvoda, kar v Sloveniji znese okoli 1650 evrov na zaposlenega letno. Na ukrepe za izboljšanje zdravja pri delu je treba tako po njegovih besedah gledati kot na "donosno naložbo, ki v nekaj letih povrne od 2,5 do 4,8 evra na vložen evro, kar je bistveno več, kot znaša dolgoročna donosnost delnic".

Delodajalci lahko pričakovano donosnost ukrepov promocije zdravja izračunajo s prav tako prosto dostopnim orodjem Kaldoz, ki med drugim omogoča izračun stroškov bolniških odsotnosti, prezentizma in fluktuacije ter pričakovanih prihrankov iz naslova promocije zdravja na delovnem mestu. Podjed je izpostavil, da je lahko prezentizem oziroma prisotnost na delovnem mestu kljub zdravstvenim težavam dvakrat dražji od odsotnosti z delovnega mesta, česar se mnogi delodajalci ne zavedajo.

Katja Gorišek iz ZSSS je kot strokovnjakinja za varnost pri delu izpostavila, da pri skrbi za varno delovno okolje poleg delodajalca in delavca vlogo igrajo tudi strokovnjaki za varnost pri delu, ki pa včasih niso ustrezno izobraženi.