Na dan zaključka študentskega poletnega izpitnega obdobja je bilo na e-Študentskem servisu na izbiro 1043 prostih del. Nekaj manj, 869 ponudb, jih je bilo samo za delo v strežbi. Največ ponudbe med prostimi deli je na področju prodaje in dela s strankami, sledijo jim dela, kjer se tudi na trgu rednih zaposlitev kaže deficit, so navedli v e-Študentskem servisu. To so programiranje, oblikovanje, tehnični poklici in dela, kjer se zahtevajo posebna in redka znanja. Podobno je tudi na Študentskem servisu Maribor, kjer je najbolj raznoliko ponudbo najti v gostinstvu.

Na e-Študentskem servisu so povedali, da študenti višjih letnikov iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo študija, in v tistih podjetjih, kjer bi se želeli zaposliti tudi po zaključku študija. Na voljo imajo zahtevnejša dela, različna strokovna in administrativna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom. "Vsak lahko najde nekaj zase, če le ima željo za opravljanje različnih del," so povedali v e-Študentskem servisu in dodali, da se več kot dve tretjini študentov zaposli v podjetju, kjer so prej opravljali študentska dela.

Pri mlajših je drugače. Po besedah e-Študentskega servisa dijaki iščejo dela predvsem zaradi zaslužka, da si lahko "zaslužijo denar za priboljške in omogočijo večjo finančno neodvisnost od staršev". Zanimajo jih enostavna in kratkotrajna dela, kot so pakiranje, deklariranje, in deljenje letakov, dekleta se zanimajo tudi lažja dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo po težjih fizičnih delih, delu v skladišču ali proizvodnji, saj v kratkem času lahko zaslužijo več. "Dijaki se po večini zavedajo, da še nimajo ustreznih izkušenj, da bi lahko povpraševali po drugačnih delih," so povedali na Študentskem servisu Maribor.

V času poletnih počitnic je predvsem v turističnih središčih več povpraševanja po specifičnih delih, kot so učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode in podobno, več je tudi strežbe. Tovrstno sezonsko delo je poleti izrazito na Obali, zato je bo besedah e-Študentskega servisa na tem območju poleti veliko večja ponudba kot v preostalih delih leta.

Od februarja 2015 zakon za uravnoteženje javnih financ opredeljuje urno postavko, ki znaša 4,5 evra bruto, oziroma 3,8 evra neto. Povprečna urna postavka pa je po besedah e-Študentskega servisa 5,18 evra bruto. Urne postavke so najvišje v osrednji Sloveniji in se gibljejo od devet evrov bruto navzgor. Najnižje so v Podravju, Prekmurju in Posavju. Najbolje so plačani učitelji in inštruktorji, sledijo jim vaditelji in trenerji plavanja ali smučanja, nato pa računalničarji in programerji.

Ne samo zaradi zaslužka, temveč tudi za pridobivanje izkušenj

Na ŠOS so povedali, da po raziskavi Evroštudent iz leta 2013 65 odstotkov študentov dela tudi zato, da pridobijo potrebne izkušnje, in ne samo, da kaj zaslužijo. Neposredno relevantnih izkušenj ne morejo pridobiti na vseh delovnih mestih, zato je lahko tudi pozitivno, da so študenti pri iskanju dela izbirčni oziroma zahtevni.