"Pozdravljeni!

Sem študent in med študijem delam preko študentskega servisa, ki mi omogoča preživetje – torej plačilo hrane in stroškov (zavarovanja, najemnine, stroškov stanovanja, prevoza ...) ter obenem mesečno še plačilo šolnine za študij. S pojavom novega koronavirusa so delodajalci na področju turizma začeli odpovedovati že za več mesecev vnaprej dogovorjena dela, zaradi česar sem čez noč ostal brez dohodka. Zato se sprašujem, kako bom v naslednjih mesecih lahko preživel in hkrati poravnal svoje obveznosti do fakultete. Prav tako je treba omeniti, da se je število prostih delovnih mest na študentskih servisih zmanjšalo oziroma del na področju turizma sploh ni več, zato z veliko zaskrbljenostjo gledam v prihodnost.

Prepričan sem, da je med študenti še veliko zgodb, ki so podobne moji, zato ni prav, da bi bili študentje v sklopu ukrepov, ki jih pripravlja vlada, preslišani. Prosim, storite kaj, da se nastala situacija izboljša."

Pismo, ki ga je študent poslal Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) v času epidemije covida-19. Mesečno mora poravnati stroške za bivanje, prehrano, študij, zavarovanje, prevoz in drugo. Položnice prihajajo kljub epidemiji, medtem ko so po pojavu novega koronavirusa brez dohodkov ostali številni študenti, ki so se preživljali s študentskim delom. "V celotnem koledarskem letu je upad študentskega dela približno 30-odstoten. Decembra 2020 je za 25 odstotkov manj študentskega dela kot decembra 2019. Najhuje je bilo maja 2020, ko je bilo obračunanega študentskega dela za več kot polovico manj kot preteklo leto," so izpostavili v ŠOS.

Največji upad je v dejavnostih, ki so zaradi ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa pod največjim udarom – v gostinstvu, turizmu in prodaji, in po podatkih ŠOS je bil v omenjenih panogah v letu 2020 mesečni upad tudi do 90 odstotkov. Medtem pa je povečano povpraševanje po študentih za pomoč pri spopadanju z epidemijo tako v zdravstvenih kot tudi socialnih ustanovah, kot so bolnišnice in domovi za ostarele. Seveda je za takšno delo v večini primerov potrebna strokovna usposobljenost, in tovrstno delo znajo opravljati predvsem študenti, ki se izobražujejo na področju zdravstva in oskrbe. Omenjenih pa je malo, v ŠOS ocenjujejo, da se zgolj okoli pet odstotkov vsega študentskega dela opravi na področjih zdravstva in sociale.

Obenem so opozarjali, da študenti, po katerih je večje povpraševanje med epidemijo, pogosto niso primerno plačani. "Treba je vedeti, da dijaki in študenti opravljajo 'praktično izobraževanje' (prakso) tudi z obravnavo bolnikov s koronavirusno boleznijo. Praksa ponavadi ni plačana, zato mladi delajo praktično zastonj," so opozorili v ŠOS. Prav tako dijaki in študenti, ki delajo prek študentske napotnice, doslej niso bili upravičeni do dodatka na enak način kot njihovi kolegi (30-odstotni dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije), ki so v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi. Tovrstni dodatek so jim zagotovili šele s PKP 7.

Zgodbe in težave študentov so različne – njihovih življenjskih situacij je toliko, kolikor je študentov. Dejstvo pa je, da jih približno 100.000 opravlja študentska dela za preživetje, saj jim starši ne morejo pokriti vseh stroškov. V epidemiji se spopadajo z upadom dela, izpadom subvencionirane prehrane, kopičenjem položnic in ne nazadnje z izzivi študija na daljavo. Študentske organizacije opozarjajo nanje. Med drugim so predlagali posebne ukrepe za študente, ki delajo v zdravstveni negi, in nadomestilo za študentsko delo v višini 80 odstotkov za časa epidemije, ki bi se izračunal glede na zaslužek pred epidemijo. Pozivi so, naj država zagotovi mesečni dohodek študentom, ki jim študentsko delo predstavlja glavni vir za preživetje in ki so zaradi epidemije ostali brez možnosti opravljanja študentskega dela.

Aktualni predlog sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) je sicer znova predvidel za vse študente dodatek v višini 150 evrov. A v ŠOS so prepričani, da enkratna pomoč ne bo rešila socialnega položaja študentov, ki je bil šibek že pred epidemijo, zdaj pa se je še poslabšal. Štipendije po njihovih navedbah že zdavnaj ne zadoščajo za kritje življenjskih stroškov študenta, do študentskega dela v času epidemije pa je težko priti, opozarjajo.

Najbolj so prizadeti študenti z visokimi življenjskimi stroški, kot so študenti starši, študenti, ki morajo plačevati šolnino, najemnino, tisti, ki finančno pomagajo staršem. "Poleg finančnih posledic ima pomanjkanje študentskega dela tudi hude psihološke posledice, saj imajo študenti občutek nemoči in obupa. Obenem se srečujejo s strahom, da ne bodo mogli nadaljevati in zaključiti izobraževanja, kar pa pušča dolgotrajne posledice v celotni družbi, ne le pri posameznikih," so še opozorili v ŠOS.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!