Prvi poslovni začetki Kristi Hodak

Kristi Hodak je po končani diplomi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje iz vizualnih komunikacij nadaljevala študij v Londonu na magistrskem programu storitvenega oblikovanja Royal College of Art in Imperial College Business School. Po končanem magisteriju se je takoj zaposlila in trenutno dela kot svetovalka v digitalni veji svetovalne družbe McKinsey & Company. Delovala je že na različnih področjih, od bančništva, nakupovanja, zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja do vladnih služb, kjer svetuje vodilnim na področju digitalnih transformacij in inovativnih uporabniku prijaznih storitev in sistemov.

Po njenih besedah sta ji londonski šoli dali dovolj prostora, priložnosti in mentorstva, da je lahko razvila svoje talente. Naučili so jo vodenja projektov in poslovnih pogovorov, kar je samo še do potankosti izpopolnila v McKinseyju, v poslovnem svetu poznanim kot vodilno podjetje za učenje učinkovitega vodenja. "Veliko vlagajo v komunikacijo in razvoj vodstvenih sposobnosti," je povedala. In kako je dobila priložnost delati v svetovno priznanem podjetju? Že med študijem je sodelovala v resničnih projektih za Sainsbury's in Royal Bank of Scotland, kjer so s kolegi študenti neposredno komunicirali z najvišjimi vodilnimi, in njen končni projekt je bil usmerjen v prihodnost poklicev in dela. Preverjala je, zakaj ljudje na vsake dve leti menjajo službe, pri čemer jo je zanimalo, ali gredo drugam po lastni želji ali so prisiljeni oditi zaradi pomanjkanja razumevanja o njihovih ambicijah in potrebah pri korporacijah. V projekt je vključila tako velika globalna podjetja kot tudi start upe. Delala je tudi z McKinseyjem, kjer so jo takrat opazili in ji ponudili zaposlitev.

Po njenih opažanjih je London že sam po sebi odlično mesto za graditev kariere. V njem je veliko "lovcev na glave", ki opazijo in "snubijo" kakovostne kadre, in tudi sama včasih tedensko prejme več ponudb za delo v ZDA, Aziji in seveda Veliki Britaniji. Dela namreč v inovativnem sektorju in "trenutno se precej iščejo veščine kreativnosti, inovativnosti in digitalnega. Talenti so za podjetja zlato, zato vlagajo veliko energije v iskanje omenjenih veščin." Da, za graditev kariere že vrsto let ni več dovolj "samo" izobrazba, temveč so nujni tudi določeni talenti, veščine, znanja, inovativnost. Zato Kristi Hodak svetuje mladim, "naj se učijo učiti ... Naj se naučijo, da se želijo učiti. Noben poklic namreč ne bo ostal tak, kakršen je. Podjetja danes iščejo ljudi, ki se znajo prilagoditi situaciji in se znajo ves čas učiti novih stvari."

Sama denimo trenutno ustanavlja nova zagonska podjetja znotraj velikih korporacij, torej uvaja popolnoma nove modele in digitalne storitve. Med drugim sodeluje s programerji, s podatkovnimi znanstveniki, s poslovnimi svetovalci, z arhitekti platform ... Vseskozi se mora učiti od njih in hkrati spremljati dogajanje v industriji. "V Londonu izvemo za inovacije pred njihovim prihodom na tržišče, tako da se ne samo učimo, kaj je novo, temveč tudi, kaj bo mogoče novo ... Vse, da ostanemo v koraku s časom," je poudarila.

Mladi, spremljajte novosti in se mrežite

Mlade poziva, naj spremljajo nove inovacije in trende na trgu – potrebe trga in uporabnikov, saj ti dejansko usmerjajo industrijo, hkrati pa je izpostavila pomen mreženja. "Naj hodijo na globalne konference s področja njihovega zanimanja, kjer naj se pogovarjajo z govorci in delodajalci, da bodo ob naslednji zaposlitvi morda pomislili nanje. Naj se včlanijo v interesne skupnosti; če jih zanima recimo oblikovanje, se lahko preko interesnih skupnosti povežejo z drugimi oblikovalci."

Kristi Hodak predseduje Društvu v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, ki šteje že 1570 članov v kar 51 državah sveta. Članstvo je prostovoljno in brezplačno, zastopajo pa interese v tujini izobraženih Slovencev in spodbujajo kroženje znanja med tujino in Slovenijo. V 14 državah, kjer imajo lokalne odbore, med drugim v Evropi, Kanadi, ZDA in Aziji, povezujejo člane z lokalnimi dogodki in obenem odpirajo možnosti za sodelovanje s Slovenijo – od organizacije Simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini, kariernih dni, kjer predstavijo zaposlitvene možnosti njihovih partnerjev, do dnevnih objav o zaposlitvenih možnostih preko digitalne platforme Slack.

Med drugim tudi nudijo pomoč in mentorstvo vsem, ki bi si želeli študirati v tujini. "Obrnejo naj se na VTIS, kjer jih lahko povežemo neposredno s Slovenci, ki so ali obiskovali isto univerzo ali so študirali v isti državi, tako da lahko dobijo izkušnjo iz prve roke. Vsaka država ima namreč drugačno zakonodajo, drugačno kulturo in najboljše se je povezati z ljudmi, ki so sami že izkusili študij v njej," je poudarila. Pri VTIS so pred nedavnim denimo organizirali simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki so se ga udeležili znanstveniki, profesorji in gospodarstveniki s Harvarda, Oxforda in drugih najboljših univerz, pa tudi podjetij in udeleženci so imeli priložnost spoznati pomembne ljudi, ki želijo deliti svoje znanje in izkušnje.

Ob vsem Kristi Hodak mladim tudi polaga na srce, naj sprva dobro razmislijo, kaj jih motivira in zanima ter kakšne veščine morajo pridobiti, da bodo dobri na svojem področju. Po njenih opažanjih je sicer pet glavnih področjih zanimanja med slovenskimi študenti, ki se odločijo za študij v tujini. Največ zanimanja je za področje ekonomije in poslovnih ved, po vrsti si sledijo pravo, biologija, računalništvo in informatika, umetnost s poudarkom na režiji, igri, glasbi, arhitekturi, digitalnem oblikovanju, kreativni industriji. "Če želijo študirati v tujini, naj se predvsem dijaki, ki nameravajo v tujino takoj po zaključeni srednji šoli, zavedajo, da bodo prisiljeni hitreje odrasti. Več bo dela z iskanjem štipendij in s pripravami še pred zaključnim izpitom ali maturo. Razpisi se lahko namreč hitro zaključijo, tako da lahko ob prepozni prijavi izgubijo potencialna financiranja."

Štipendije pa niso samo v Sloveniji, temveč so tudi v tujini. "Večina univerz nudi določene ugodnosti in nižje šolnine. Jaz sem imela nižjo šolnino na kraljevski akademiji, v drugem letniku pa sem dobila tudi štipendijo ministrstva za kulturo," je dejala. "Ko pridejo v tujino, pa naj študirajo, uživajo, se mrežijo in spoznavajo nove ljudi. Poleg študija namreč v tujini dobiš še veliko več. Veliko se naučiš o različnih kulturah in dobiš širši pogled na svet, postaneš pa tudi veliko bolj odprt do drugačnih mnenj in idej," je dejala.

V preteklosti je delala tudi po 14 ur dnevno, trenutno pa sodeluje pri projektu, ko si lahko privošči odhod domov ob po njenih besedah primerni uri. Pri 27 letih se posveča karieri in predseduje društvu VTIS. Zelo je sposobna, zaposlena in prilagodljiva; najin pogovor sva v tednu dni dvakrat preložili zaradi sprememb njenih službenih obveznosti. Ko sva se pogovarjali po Skypu v petek okoli 18.30, je imela pozneje še sestanek. A vseeno najde čas, da živi življenje. Vikende z zaročencem preživlja daleč od strogo poslovnega Londona v naravi in na potovanjih, in še letos se nameravata poročiti v njeni domači Sloveniji.

Slovenci se radi vračamo domov, a še je prostor za izboljšave

Na koncu se po izkušnjah in opažanjih Kristi Hodak Slovenci radi vračamo domov. Skoraj tretjina njihovih članov je že prišla domov, vsi pa si želijo tesnega sodelovanja s Slovenijo z namenom nekaj doprinesti domovini. Če gleda po sebi, vidi številne razloge. Morda zaradi majhnosti, zaradi občutenja nekakšnega poslanstva, lepe narave, kulture. "London je v resnici mesto za kariero in nič drugega. V Sloveniji pa se mešata sproščena balkanska kultura uživanja življenja in osredotočenostjo na družino ter germanska delavnost, kar je po mojem mnenju idealno ravnovesje. Še vedno namreč dobro delamo in ustvarjamo kakovostne proizvode, obenem pa imamo razvite tudi druge pomembne vrednote, denimo do družine." Slovenijo vidi tudi kot križišče glavnih poti. "V Sloveniji sem doma bližje mednarodnemu letališču kakor v Londonu. Res je manj mednarodnih letov, ampak vseeno," je dejala.

"Še vedno pa je prostor za izboljšave, da bi več Slovencev prišlo nazaj. Problem rešujemo na dveh stopnjah. Prvič, da VTIS-ovci sploh pomislijo na vrnitev v Slovenijo. Opažam, da je morda preveč negativnega razmišljanja tako v javnosti kot tudi v medijih. Pogosto slišimo, da plače niso dovolj dobre in da so stvari slabe, dosti premalo pa se govori o uspešnih zgodbah podjetij, ki so mednarodna, ki so konkurenčna in ki nudijo delo v čudoviti državi s čudovito naravo. Ne promoviramo dovolj naše države kot države, kjer se dobro živi," je dejala. "Kot drugo - ni še izoblikovane strategije in dobro oblikovanega mehanizma, ki bi zagotavljal, da bi država spremljala Slovence po selitvi v tujino in da bi na nekih ključnih točkah stopila v stik z njimi. Vzemimo na primer štipendije -–na koncu študija narediš poročilo, in to je to. Lahko pa bi te takrat povabili na predavanja, da predstaviš neka nova znanja. Tako bi dobil mrežo v Sloveniji in informacije o zaposlitvah, sodelovanjih ... Slovenijo bi tedaj dal na mentalni zemljevid, kjer bi mogoče delal," je dodala.

"Zato sem mogoče tako pozitivna, ko govorimo o VTIS-ovcih. Z iskanjem negativnih stvari namreč samo zaidemo v nerešljiv krog pritoževanja, namesto da bi se osredotočili na pozitivno in da bi iskali izboljšave. Potrebujemo rešitve, negativizem nikomur ne pomaga. Dovolj smo govorili o ovirah. Sedaj je čas, da se vprašamo, kaj sledi, kaj moramo narediti, obenem pa moramo tudi promovirati organizacije in ljudi, ki so veliko že naredili za izboljšanje razmer, razširiti njihove ideje in graditi na njihovih rešitvah. Primer je denimo VTIS leta', ko podelimo nagrado osebi ali organizaciji, ki je vidno doprinesla k povečanemu kroženju znanja med tujino in Slovenijo. Imamo program partnerstva, kjer se podjetja lahko povežejo z nami in oglašujejo delovna mesta VTIS-ovcem ali pa sodelujejo na kariernih dneh," je nanizala.

Zaveda se tudi ovir. "Če je VTIS-ovec že pripravljen priti nazaj, so zanj glavne ovire še vedno naša zakonodaja in birokracija. Država bi morala tudi preko ustrezne zakonodaje pokazati, da si želi vrnitve mladih. Tudi tu na VTIS smo aktivni; lansko leto smo sodelovali z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport pri podajanju predlogov na zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti in na predlagano reintegracijsko shemo dr. Aleša Debeljaka," je dejala. Po omenjenem programu si želijo domov privabiti več mladih raziskovalcev, ki se izobražujejo v tujini. V dobro Slovenije in vseh nas.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!