V zadnjem zapisu sem pisala o tem, kako je pomembno, da znamo biti gospodarji svojega časa s tem, da znamo selektivno uporabljati medije. Selektivnost nam omogoča fokus, ki je izrednega pomena, če želimo biti v življenju uspešni na področjih, ki so nam pomembna. Danes pa bi besedo namenila še enemu potencialnemu kradljivcu časa – telefonu. O tej temi se večkrat pogovarjamo tudi na delavnicah. Navajeni smo, da smo stalno dosegljivi. Imamo občutek, da šefi, stranke, prijatelji, družina ... zahteva našo dosegljivost. Tako po telefonu, elektronski pošti, v klepetalnicah in podobno. Telefone ves čas nosimo s seboj in ves čas spremljamo, kaj se v njih dogaja. Kakšna je cena, ki jo plačujemo za stalno dosegljivost?

Nekaj tednov nazaj sem se pogovarja s kolegom. Ima svojo dejavnost, in sicer fotografira poroke, hkrati pa trži produkte. V pogovoru se je potožil, da mu telefon ves čas zvoni. Njegovo ženo in sinove to seveda moti. Očka je ves čas na telefonu. Kolega meni, da mora biti stalno dosegljiv, sicer bo izgubil stranke. To je posel, ki zahteva popolno dosegljivost.

Velikokrat na igrišču vidim mamice, ki brskajo po telefonu, medtem ko se otroci igrajo. Poznam očete, ki pridejo iz službe in na dan potegnejo svoj telefon. Seveda je po tem, ko je bil odsoten 10 ur, nujno potrebno pogledati zadnje stanje rezultatov nogometne lige.

Je vse to resnično potrebno?

Moje mnenje je, da smo stvar pripeljali predaleč. Pametni telefoni so super stvar, omogočajo nam veliko fleksibilnosti, hkrati pa lahko postanemo njihovi sužnji. V primeru, da jih ne uporabljamo zavestno. Namesto, da nam služijo, da smo bolj uspešni, nam lahko poberejo ogromno časa in fokusa. Kar seveda deluje ravno nasprotno. Smo pod stalnim stresom in pozabimo na aktivnosti ki so resnično pomembne.

Pred nekaj leti sem začela osebni eksperiment. Telefon imam nastavljen na tiho in elektronska sporočila pogledam dvakrat na dan. Klepetov ne uporabljam. Hkrati sem spremljala svoje poslovne rezultate. In kaj sem ugotovila? Da poslovni rezultati niso popolnoma nič povezani z mojo stalno dosegljivostjo. Nasprotno. Imam boljše rezultate, če svoj čas in fokus zavestno usmerjam.

V dnevu si nekajkrat vzamem čas in pogledam neodgovorjene klice. Ko si vzamem čas, odgovorim na najpomembnejše. Manj pomembni počakajo malo dlje. Klice, ki se mi zdijo nepomembni, ne odgovorim. Verjamem, da bo v primeru nuje, sporočilo prišlo do mene po drugi poti.

Glede elektronskih sporočil sem ugotovila sledeče: elektronsko pošto lahko pregledujem cel dan in odgovarjam na njih. Ko bo ura 17:30 bom imela med neprebranimi sporočili približno 5 sporočil, ki bodo počakala na naslednji dan. Če elektronska sporočila pregledam dvakrat na dan, je efekt popolnoma enak. Na koncu dne bom imela približno 5 sporočil, ki bodo počakala na naslednji dan, s tem da imam veliko več časa za druge stvari.

Klepeti – ker ne delam na urgenci, verjamem, da nič ni tako pomembno, da bi zahtevalo mojo takojšnjo pozornost. Zato ne uporabljam instant sporočanja in aplikacij, kot so whatsapp, messenger ipd.

S temi strategijami sem naredila prostor temu, da lahko vodim dve podjetji, imam čas za otroke in partnerja, za prijatelje in tudi zase.

Seveda imam še veliko točk za izboljšavo, vendar svoje svobode ne dam. Mislim, da sem boljša mama, žena, boljši poslovni partner, boljša trenerka, boljši coach, če sem sproščena, polna energije in zadovoljna.

Moj nasvet: Poskusite. Odložite za trenutek svoj telefon in se prepričajte, ali se bo apokalipsa resnično zgodila. Morda boste presenečeni, da se svet še vedno vrti in je vaše življenje še vedno dobro. Vaš posel še vedno uspešno stoji. Morda še celo malo bolj kot prej.

Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.