Strokovnjaki so se spraševali, ali lahko napredovanje in pridobitev višjega naziva spremeni posameznika. Ali se lahko začne drugače vesti, oblačiti in morda celo spremeniti odnos do sodelavcev?

Da, seveda lahko, ugotavljajo. Odmislimo povišico, ki ta napredovanja spremlja, in se osredotočimo na pomen novega statusa, ki ta oseba pridobi. Naziv ji daje občutek močnejšega, višjega, pomembnejšega člena v kolektivu. Njihova identiteta se spreminja, in če oseba ni dovolj zrela ter psihološko razvita, se lahko zgodi, da s temi spremembami preveč "poleti v nebo". 

Še posebej to velja za osebe, ki so bile sicer pred napredovanjem precej povprečne. Dokazovati začnejo, da so napredovanje zaslužile, kar pa lahko vodi v slabo vzdušje v kolektivu. Zakaj? Zato ker te osebe po navadi zahtevajo brezpogojno poslušnost, izvajajo "diktaturo" in po navadi spremenijo tudi svoje vedenje. K diktaturi se po navadi zatekajo, saj ne razumejo, da vodje vodijo ljudi, kar pomeni, da poslušajo njihove predloge, na blage načine iztisnejo iz njih najboljše in se nato odločajo, kako bodo zapeljali delovni proces. Nasprotje vodje pa je nekdo, ki ukazuje. 

Pričakovano je, da bo oseba s povišico kupila tudi nove kose oblačil. A nenavadno je, če oseba skoraj prek noči spremeni celoten stil oblačenja. S tem kaže, da položaj povezuje le z videzom in ne sposobnostmi ter morda celo skuša svoje pomanjkljivosti prikriti z dodelanim videzom. 

Je pa popolnoma druga slika, če napreduje osebnostno zrela oseba, ki zaupa svojim sposobnostim in se zaveda svojih prednosti. Razume, zakaj je na položaju, na podlagi katerih rezultatov in sposobnosti ji je bil zaupan položaj ter v svojih sodelavcih vidi ekipo in ne potencialnih tekmecev. Vede se kot vodja in razume, kaj so njene naloge in odgovornosti. 

Po navadi so te osebe srečnejše in z večjim zadovoljstvom opravljajo svoje zadolžitve.