Otroci na Japonskem nimajo izpitov do dopolnjenega 10 leta starosti. Takrat rešujejo kratke teste, da ne bi bili preveč obremenjeni. Prepričani so, da se morajo učenci prva tri leta naučiti lepega vedenja in si izoblikovati karakter. Naučijo jih spoštovanja ter odnosa do živali in narave. Učijo jih radodarnosti in solidarnosti, pa tudi samonadzora.

Šolsko leto se začne aprila, ko cveti japonska češnja. Imajo tri semestre, od 1. aprila do 20. julija, nato od 1. septembra do 26. decembra, in od 7. januarja do 25. marca. Učenci v šolah sami čistijo razrede in stranišča. Razdelijo jih v manjše skupine in vsi vedo, kakšne so njihove zadolžitve. Verjamejo, da se tako učijo ekipnega dela, da bolj cenijo delo.

Šolski jedilnik je sestavljen iz zdrave hrane iz izključno naravnih sestavin. Jedo kar v učilnici, skupaj z učiteljem. Večina učencev po šoli obiskuje različne tečaje, da bi se lahko vpisala na čim boljše fakultete in srednje šole. Tako poleg osmih ur v šoli preživijo še štiri ure na tečajih. Poleg učnih predmetov se učijo poezije. Spoštujejo svojo zgodovino in učijo spoštovanja tujih kultur.

V šoli so vsi isti. V osnovnih in srednjih šolah so obvezne uniforme, da bi se zabrisale razlike. "Špricanje" je redko, več kot 91 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da nikoli ne bi namerno izostalo od pouka. Ob koncu srednje šole imajo izpit, na podlagi katerega se lažje odločijo za študij. Če ne izpolnijo pričakovanj, se ne vpišejo na fakulteto. A vseeno se jih kar 76 odstotkov vpiše na želeno fakulteto.

Ker imajo v srednji šoli ogromno testov, med študijem večinoma počivajo. Študijska leta večkrat opisujejo z besedami "počitek pred odhodom v službo".