V petkovem uradnem listu je objavljeno, da minimalna plača za letos znaša 842,79 evra bruto. V primerjavi z lani je višja za 4,7 odstotka. 

Teh 4,7 odstotka je strah in trepet za delodajalce, za delavce pa skoraj nič

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je prepričana, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. "Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek," je poudarila ministrica.

Z ministričinim predlogom se niso strinjali niti sindikati niti delodajalci. Slednji bi po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka.

Na seji Ekonomsko-socialnega sveta minuli teden so se nato dogovorili, da bodo poskušali sindikati in delodajalci do torka oblikovati skupen dogovor o višini dviga. Soglasja glede dviga na seji namreč niso dosegli. Kopač Mrakova, ki je rok nato podaljšala do srede, je napovedala, da bo morebiten dogovor spoštovala. Če ga stranema ne bo uspelo doseči, pa bo nadaljevala s svojim. Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa očitno vztrajali pri prvotni zahtevi, tako da je obveljal ministričin predlog.

Leta 2010 najbolj izrazit dvig minimalne plače

Sedanji način določitve minimalne plače opredeljuje zakon o minimalni plači iz leta 2010. Takrat je bil njen dvig tudi najbolj izrazit, sicer pa se vsako leto načeloma uskladi z inflacijo. 

Zakon je za leto 2010 določil minimalno plačo v višini 734,15 evra bruto, kar je pomenilo skoraj 23-odstotno zvišanje glede na minimalno plačo v letu 2009. Zaradi visokega zvišanja so podjetjem omogočili, da se s sindikati dogovorijo za postopni dvig na določeno raven.

Potem ko se je število prejemnikov minimalne plače več let zmanjševalo, je lani spet nekoliko zraslo. Od 33.789 prejemnikov jih je bilo 25.463 v zasebnem sektorju, 8326 pa v javnem.

Za majhno primerjavo: skodelica kave se je v 13 letih podražila za skoraj 70 odstotkov. 

Opombe: 

1. od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010

2. od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010

3. od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009

4. od 1. marca 2008 do 31. julija 2008

5. od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008

6. od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007

Kaj je minimalna plača?

Minimalna plača je po podatkih ministrstva za delo najnižje plačilo za opravljeno delo, ki ga sme prejeti delavec, ki pri delodajalcu v Sloveniji delo opravlja za poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmeren del minimalne plače.

Zakon določa, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in drugi dodatki z izjemo dodatka za delo preko polnega delovnega časa.

Iz minimalne plače so izvzeti še trije dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu. To so na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter stroškov na službenem potovanju. Vanjo prav tako ni mogoče všteti drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.

Poleg minimalne so opredeljene tudi osnovna, izhodiščna in povprečna plača

Osnovna plača je po pojasnilih Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije bruto plača delavca brez dodatka za delovno in poslovno uspešnost ter brez drugih dodatkov, kot je med drugim delo preko polnega delovnega časa.

Pojem izhodiščne plače se po navedbah zveze v praksi uporablja kot najnižja osnovna bruto plača za posamezni tarifni razred. Te plače so določene s kolektivnimi pogodbami. Predvsem nekatere starejše kolektivne pogodbe še vedno uporabljajo pojem izhodiščnih plač.

Pojem povprečne plače pa se v javnosti najpogosteje pojavlja v povezavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih pri delodajalcih v Sloveniji.