Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Ne sme spraševati o narodnostnem, rasnem, socialnem in etničnem poreklu, političnem, verskem in ideološkem prepričanju, članstvu v klubih, spolni usmerjenosti, zdravju.

Po besedah strokovne sodelavke za karierno orientacijo na ljubljanskem zavodu Brigite Vončina delodajalci iz različnih razlogov včasih vseeno postavijo neprimerna ali nedovoljena vprašanja. "Včasih je njihov namen s postavitvijo manj primernih ali celo neprimernih vprašanj povzročiti tudi stresno, morebiti konfliktno situacijo pri kandidatu. Želijo videti, kako se sooča s težavo in kakšen je njegov odziv."
Odločitev, ali bo odgovoril na nezakonito ali neprimerno vprašanje, je v rokah kandidata. "Razmisli naj, kakšni bi lahko bili razlogi ali namen delodajalca, da mu je postavil tako vprašanje. Nato naj se odloči, kako bo ravnal." Po njenem mnenju pa zavrnitev odgovora nikakor ne bi smela imeti negativnih posledic in odgovor vas ne zavezuje, četudi odgovorite na nedovoljeno vprašanje. Zaposleni se namreč ne more odpovedati določenim pravicam, kot je na primer pravica do izrabe dopusta, neveljaven pa je tudi sporazum, s katerim bi se z delodajalcem dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Spraševalci včasih morda sploh ne vedo, da so vprašanja nezakonita, včasih jih nehote in res nedolžno postavijo med neuradnim spoznavnim pogovorom. A na inšpektoratu za delo so pojasnili, da so tovrstna vprašanja na razgovoru za delo zagotovo sporna, saj nakazujejo na veliko verjetnost kršitev pravic tudi po morebitni zaposlitvi.
(Potencialni) delodajalec vam torej ne sme prepovedati nosečnosti. Med drugim vas ne sme vprašati, koliko otrok imate ali koliko in kdaj jih nameravate imeti, ali bi delali neplačane nadure, ali bi se odpovedali dopustu, ne sme zahtevati vnaprejšnjega podpisa odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če pa vam postavi neprimerno vprašanje, karseda diplomatsko vprašajte nazaj: "Mi lahko, prosim, razložite, zakaj je to pomembno za delo?" Če ne bo razumel vašega namiga, morda nočete delati zanj.
Vedno lahko podate prijavo na inšpektoratu za delo. Če bo inšpektor ugotovil nepravilnosti, lahko z globo od 1500 do 4000 evrov kaznuje delodajalca. Neizbrani kandidat, ki meni, da ni bil izbran zaradi neenake obravnave, pa lahko v 30 dneh od prejema obvestila delodajalca tudi vloži tožbo na delovno sodišče.
Komentarji (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV