Vse našteto se je zgodilo med zaposlitvenimi razgovori: kandidat je izpraznil direktorjevo posodo s sladkarijami in si jih stlačil v žep. Poklical je trenutnega šefa, češ da je zbolel, in po telefonu hlinil bolezen. Izjavil je, da bi storil vse, da bi dobil službo, četudi bi moral storiti kaznivo dejanje. Poklical je ženo, da bi preveril, kaj bo za večerjo. Dejal je, da noče službe, če bo moral preveč delati. Ni hotel odgovoriti na vprašanje, rekoč, da mu bodo ukradli idejo. Zanikal je, da ima mobilni telefon, čeprav mu je zvonil v aktovki. Prosil je, če ga lahko plačajo na roke. Nagnil se je naprej in se dotaknil kolena potencialne delodajalke.
Zgoraj našteto se je v resnici zgodilo. Vsaj po navedbah na CareerBuilder.com, kjer so več kot 2600 direktorjev in kadrovnikov prosili, naj izdajo najbolj šokantne napake, ki so jih med razgovori storili kandidati. Dobili so seznam najhujših, ki so naštete zgoraj. Nekaj jih je bilo verjetno posledica živčnosti, ki jo delodajalci še lahko deloma oprostijo, težje pa spregledajo nepripravljenost, ki lahko privede do tovrstnih neumnosti.
Danes je izredno težko sploh dobiti povabilo na razgovor, zato se je nanj res treba pripraviti. In roko na srce - res ni prijetno hoditi na razgovore za službo. So stresni in zaradi živcev nikoli v resnici ne veste, kaj boste odgovorili, ko vas bo potencialni delodajalec na primer vprašal: "No, zakaj bi bili idealni za to delo?"
Kaj pa, če bi vas spraševal milijarder? Kako se pripraviti na zahteven razgovor? No, 33-letni soustanovitelj Dropboxa, Drew Houston, je za New York Times razkril svoja najljubša vprašanja, ki jih postavlja kandidatom na zaposlitvenem razgovoru. Med njimi so: "Kdo je najboljši na svetu v vaši stroki in po kom se zgledujete?", "Kaj ste se naučili v zadnjem letu?", "Če bi lahko pred 10 leti sami sebi dali nasvet, kaj bi svetovali mlajšemu sebi?", "Kaj je najpomembnejša lekcija, ki ste jo dobili v življenju?". Po njegovih besedah želi s pomočjo tovrstnih vprašanj izbrati ljudi, ki imajo resnično radi svoj poklic.
Na zaposlitvenem razgovoru vam torej lahko večkrat zastavijo zapletena vprašanja, na katera pa je dobro biti pripravljen. Pogovor med kandidatom in potencialnim delodajalcem praviloma traja med pol ure in uro. Po uvodnem neformalnem pogovoru morate torej odgovoriti na 10, morda na 20 vprašanj. Res se izplača biti pripravljen, zato vam ponujamo nekaj vprašanj in primernih odgovorov nanje.
Na vprašanje, zakaj bi radi delali tu, ne odgovorite, da bi radi plačo primerno vaši izobrazbi ali da je vaš sedanji šef nemogoč. Pravi odgovor je, da bi zagotovo veliko pripomogli k podjetju. Na vprašanje, kako se vam zdi ponujena služba v primerjavi z drugimi, za katere se potegujete, ne odgovorite, da je ta najboljša ali da se potegujete le za to službo. Recite, da imate še druge možnosti, vendar se še niste odločili.
Na vprašanje, kaj bi storili, če bi zadeli pet milijonov evrov, ne odgovorite, da bi kupili jahto, temveč, da bi verjetno nadaljevali začrtano želeno pot. Na vprašanje, zakaj ste bili tako dolgo brezposelni, ne odgovorite, da je kriza ali da ste si želeli vzeti čas samo zase. Razložite, da iščete najboljšo priložnost. Na vprašanje, kaj je vaša slabost, ne odgovorite, da ne znate delati z Excelom. Raje recite, da pravzaprav nimate omembe vrednih slabosti, da pa imate nekaj pomanjkljivosti, ki se jih trudite izboljšati. Odličen odgovor bo: "Pred nedavnim sem ugotovil, da Excela ne poznam najbolje. Zato sem se vpisal na tečaj, da bi ga obvladal."
Na prošnjo, da opišite razmerje s sedanjim šefom, ne odgovorite, da odhajate, ker vam noče dati povišice. Boljši odgovor bo: "Vedno sem se dobro razumel z nadrejenimi. Res, da gre za obojestranski trud, ampak vendarle gre za mojo kariero. Nekoč sem na primer narobe razumel, kaj moram narediti. Teden zatem sem opazil, da se šef drugače obnaša do mene. Prosil sem ga za pogovor, med katerim pa sem prevzel odgovornost in mu obljubil, da bom popravil napako. To sem potem tudi storil."
Na vprašanje, kaj naredite, ko niste zadovoljni s svojim delom, ne odgovorite, da ste vedno zadovoljni. Boljši je odgovor, da ste redko v resnici zadovoljni, da želite vedno biti boljši. Ko vas povprašajo, kaj želite doseči v karieri, ne odgovorite, da želite postati direktor, temveč da upate, da boste nekoč postali vodilni v svoji stroki. Na vprašanje, kaj bi storili, če vas nekdo ne bi maral, ne odgovorite, da vas imajo vsi radi, saj ni res. Raje pojasnite, da ste razmeroma nezahtevni, da se z večino dobro razumete.
In lepo se oblecite, pri čemer tako kot nekoč ni več nujno, da ste v obleki s kravato ali kostimu. Vse je odvisno, za kakšno službo se potegujete. V bankah so na primer še zelo konservativni glede oblačenja, v tehnoloških podjetjih manj. V slednjih zaposleni v službi lahko nosijo kratke hlače, navadne majice in natikače.
Seveda pa to ne pomeni, da ste lahko na razgovoru neurejeni. Ne smete nositi ponošenih čevljev, ne smete imeti prevelikega dekolteja ali prekratkega krila, ne smete biti umazani, preveč naličeni ali preveč nadišavljeni. Zavedajte se, da vas bodo začeli ocenjevati takoj po vstopu v pisarno, kjer bo potekal razgovor.
Prvi vtis je zelo pomemben in ljudje ga praviloma oblikujejo v 30 sekundah, potem ko vas spoznajo. Zato se oblecite za službo, ki jo želite, in ne za službo, ki jo imate. Prava obleka vam bo dala tudi samozavest, ki je ključnega pomena pri uspehu.
