Eno od temeljnih vprašanj pri reševanju problematike prekarnosti je že njena definicija, o kateri si različni deležniki še vedno niso enotni. Neenotna stališča glede prekarnosti so se pokazala tudi v javni razpravi ob izdaji zbornika strokovnih intervjujev s temo prekarnosti. So se pa udeleženci strinjali glede pomena obravnave področja.

V zborniku, ki je po besedah urednika Črta Poglajena prekarnost osvetlil interdisciplinarno, so med drugim zbrana stališča ekonomistov, sociologov, politologov, pravnikov, strokovnjakov medicine dela ter zgodovinarjev in filozofov. "S tem je bil narejen prvi korak k definiciji pojma prekarnosti, kar je po mojem mnenju zelo pomemben element," je poudaril.

Nova normalnost

Recenzent zbornika Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je poudaril, da prekarnost ni periferni, temveč strukturni problem. "Tisto, kar danes pripisujemo prekarnosti, je nekaj, kar postaja nova normalnost sodobnega načina delovanja trga dela," je opozoril.

Kako smo sploh prišli do te situacije?

Po mnenju ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je pri reševanju te problematike v prvi vrsti ključno vprašanje, zakaj je do prekarnosti sploh prišlo. Po njegovem mnenju bi eden od vzrokov lahko bila toga slovenska zakonodaja, ki je delodajalce prisilila v iskanje drugačnih načinov poslovanja.

"Če bi imeli podjetniki več možnosti za dihanje s poslom, bi imeli več pogodb za nedoločen čas," je ocenil minister. Poudaril je, da je proti prekarnosti, "način, kako se proti njej borimo, pa je treba prediskutirati".

Kaj je zadostna varnost? Kako kombinirati fleksibilnost in varnost?

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je ocenila, da je prekarna vsaka zaposlitev, ki ne zagotavlja ekonomske, pravne in socialne varnosti. Vprašanje pa je, kaj je zadostna varnost na teh področjih, je poudarila. Težava družbe je po njenem mnenju vprašanje, kako narediti delo prožnejše, a ohraniti dovolj socialne varnosti.

Pri obravnavi prekarnosti mnogi najprej pomislijo na samozaposlene, ki jih je v Sloveniji po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Sonje Šmuc okoli 114.000, samo 17 odstotkov pa se jih je za ta status odločilo iz nuje.

Moč se seli na stran delavcev

"To so novi trendi, ki se jim ne bomo mogli izogniti. Najti pa je treba način, kako jih uspešno vključiti v sistem," je dejala. S Kopač Mrakovo sta ob tem poudarili, da se z vse večjim pomanjkanjem delovne sile "moč seli na stran delavcev".

Fleksibilnost v zadnjih letih podivjala

Na drugo plat zgodbe je opozorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, ki je ocenila, da je "fleksibilnost v zadnjih letih podivjala". Ni se strinjala z navedbami o deležu neprostovoljno samozaposlenih, saj je prepričana, da jih je bilo zelo veliko v takšno odločitev prisiljenih.

Zgodovinski vidik prekarnosti je orisal Ivan Svetlik s fakultete za družbene vede, ki je obenem poudaril, da ni nobenega razloga, da bi bila prekarnost v Sloveniji večji problem kot drugje, a nekateri podatki kažejo, da je. Krivdo za razmah tega pojava je med drugim pripisal vse večji individualnosti, ki skupaj z napredkom sodobnih tehnologij spreminja strukturo dela.

Dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič je napovedala, da bodo vsebino zbornika vključili v svoje akademske dejavnosti, saj je prekarnost treba obravnavati kot pomemben in vseprisoten družbeni pojav. "Prav je, da odpravimo tiste anomalije, ki niso povezane s fleksibilnostjo, temveč s človeškimi odnosi," je še dejala.