Z rastjo digitalnega sveta in tehnološkega razvoja vznikajo novi poklici, ki jih pred leti sploh nismo poznali. Starši upravljavcev družbenih omrežij in razvijalcev spletnih iskalnikov zagotovo niso vedeli, da bodo njihovi otroci izbrali omenjene poklice, ko so jim svetovali izbiro šole in fakultete.

Danes služijo celo študenti, ki namesto drugih lovijo Pokemone. Če pravite, da to ni prav poklic, se vprašajte, kaj bi si mislil človek iz 19. stoletja, če bi mu nekdo povedal, da bodo v prihodnosti zelo iskani osebni trenerji, pravni strokovnjaki za vesoljsko pravo ali svetovalci za spletno oglaševanje?

Po napovedih Svetovnega ekonomskega foruma bo zaradi umetne inteligence, robotov in nanotehnologije do leta 2020 kar pet milijonov služb manj. Dobra novica je, da bo s tehnološkim napredkom hkrati nastalo 2,1 milijona novih delovnih mest. Zasedli jih bodo zaposleni z novimi znanji.

Po mnenju ustanovitelja Ustvarjalnika Matije Goljarja bodo najbolj zaželen kader v naslednjem desetletju diplomanti matematike, ki bodo znali upravljati z nevronskimi mrežami, računalniški inženirji, ki bodo dobro vešči dela tako s strojno, kot programsko opremo, in bioinformatiki, ki bodo na genetiko gledali kot na programiranje.

Ugotavlja, da je razvoj novih tehnologij največje gonilo podjetništva. "Zavedati se moramo, da v tehnologiji nekaj, kar je danes drago in nedostopno, samo nekaj let pozneje postane poceni in vseprisotno. Trend je mogoče napovedati tudi v prihodnost. Morda so nam bila pametna očala Google Glass še precej čudna, a zdaj, ko imamo očala za navidezno resničnost Oculus, že malo slutimo, da gre trend v smer hologramskih prikazov…" Po njegovem mnenju bo torej ena od panog prihodnosti tudi virtualna resničnost.

Še en od trendov je digitalizacija vsega, je razložil. "Že danes smo sposobni izdelati računalnik, ki ima enako procesorsko moč kot povprečen službeni računalnik v slovenskemu podjetju, a je velik za polovico nohta, tehta manj kot gram in stane manj kot dolar." Zaradi hitrega razvoja bomo lahko čez leto ali dve razmeroma poceni dali računalnik v vsako napravo, je napovedal. "In zdaj si predstavljajte svet, v katerem ima vsaka stvar senzor, vsaka stvar se lahko pogovarja z drugo … Možnosti za izdelavo novih proizvodov je ogromno."

Prihodnost vidi v genetiki in biotehnologiji. "Podobno, kot se je pocenila elektronika, se ves čas cenijo tudi procesi, kot so dekodiranje DNK in tudi tukaj je ogromno možnosti za izume." Omenil je, da bo verjetno možno pozdraviti danes neozdravljivo bolezen. "Obstajajo zelo resni znanstveniki, ki napovedujejo, da se bo pričakovana življenjska doba človeka v naslednjem desetletju podaljšala vsaj za 10 let. Nekateri, kot denimo glavni znanstvenik podjetja Google, Ray Kurzweil, pravijo celo, da se bo samo zaradi medicinskega napredka od leta 2040 dalje vsako leto podaljšala vsaj za eno leto."

Prepričan je, da bo na naša življenja najbolj vplivala umetna inteligenca, torej računalniški programi zmožni samoučenja. Še pred nedavnim je bila osnovna omejitev računalnika, da je bil zmožen narediti samo naročeno. "V zadnjih letih pa je razvoj procesorjev prišel tako daleč, da so inženirji lahko začeli računalniške programe nadomeščati z nevronskimi mrežami, ki ne dobivajo navodil v obliki programske kode, ampak zelo zelo poenostavljeno, v obliki splošnega vprašanja in nekaj znanih primerov pravilnih odgovorov. Program nato sam najde način, da nam da odgovor za vsak primer posebej. Recimo - če računalniku z nevronsko mrežo 'pokažemo' 100 fotografij psov in 100 fotografij mačk, se bo brez našega programiranja znal sam naučiti, kaj je mačka in kaj je pes."

Računalnik bo pri tovrstnih vprašanjih na dolgi rok bolj natančen kot človek, napoveduje. "Zagotovo bo možno marsikatero vprašanje, na katero nimamo dobrega odgovora, rešiti z umetno inteligenco. Kakšen bo takrat svet, pa najbrž nihče ne ve povsem dobro." Zaveda se, da živimo v zanimivih časih. "Preden me vprašaš, ali me je strah prihodnosti - da. Že zdaj vidim generacijo mojih starih staršev, ki ima težave že s tem, da si nastavi kanale na televiziji, interneta in pametnih telefonov pa se bojijo in izogibajo. Ko bo naša generacija enako stara, bo svet najbrž tako zelo drugačen, da bo preskok še nekajkrat hujši, kot je za njih."

V bistvu nihče ne ve, pri katerih poklicih bo človeka za vedno zamenjal robot in kateri so poklici prihodnosti, ki jih sploh še ne poznamo. Dejstvo je, da mora za napravo še vedno skrbeti človek in da se včasih ob avtomatizaciji dela odpre novo delovno mesto. Na primer, piloti niso ostali brez dela zaradi avtopilotov, temveč so jim olajšali delo. In zaenkrat niso naredili robota, ki bi lahko v celoti nadomestil zapleten človeški um. Le približali so se. Nekaterih človeških veščin pač tehnologija ne more posnemati.

Pri avtomobilskem gigantu Toyota na primer robote že zamenjujejo z ljudmi, saj le slednji lahko dajejo ideje za izboljšanje proizvodnje. Naprave namreč ne znajo izumiti ničesar in (še) ne znajo razmišljati kot človek. Ne znajo čustvovati, ustvarjati, voditi. Poklici se torej res spreminjajo, vendar osnova ostaja: razvijanje novih znanj in ponujanje stvari, ki jih ljudje potrebujejo. Zato jo boste v prihodnje dobro odnesli, če boste radovedni, odprti za novosti in pripravljeni raziskovati svet. Digitalni, virtualni in resnični.