Delodajalci imajo po navedbah kadrovskih služb podjetij, agencij za posredovanje dela in zavoda za zaposlovanje vedno večje težave dobiti delavce. Za to sta po ocenah udeležencev okrogle mize krivi obe strani. Delodajalci bi morali dati večji pomen spodbudam za delavce, mladim pa manjka motivacije za delo.

"Preprosto ni dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. Največji primanjkljaj je pri poklicnih delavcih," je na okrogli mizi, ki sta jo priredila Štajerska gospodarska zbornica in Društvo kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice, povedala predsednica slednjega Mirjana Ivanuša-Bezjak. "Problem smo si ustvarili sami, ko smo začeli razvajati svoje otroke. Ti več nimajo delovnih navad, niso pripravljeni delati, ujčkamo jih doma, imajo popolnoma drugačen odnos do dela kot prejšnje generacije," je prepričana.

Krivda delodajalcev?

Po besedah zagovornice družbeno odgovornega podjetništva Iris Magajna je krivda tudi na strani delodajalcev, ki so v zadnjih letih večinoma izkoriščali delavce. "Delodajalec, ki je 20 ali 30 let pritiskal na svoje delavce, naj delajo vedno več za vedno manjši denar, danes težko pričakuje zvestega in strokovno usposobljenega človeka. V toliko letih mu mora ponuditi kakšno dodatno izobraževanje, če želi, da sledi trendom, ki jih njegov poklic zahteva," je dejala.

Vlaganje v delavce in kakovostno delovno okolje je po njenih ocenah tudi ključ do večje motivacije mladih za delo.

"Resnično je trenutno kriza pri iskanju ustreznih in zainteresiranih kandidatov za posamezna delovna mesta," je potrdila Nataša Zupe iz kadrovske agencije Trenkwalder. Motivacija je po njenih besedah zelo pomemben dejavnik, ki vpliva tudi na to, ali bo delavec ostal na določenem delovnem mestu. "Ni več toliko Avstrija tista, ki bi nam odžirala potencialne kandidate. Bolj so postali pomembni pogoji dela in odnosi v nekem podjetju," je pojasnila. "Zgodi se tudi, da kdo zamenja delovno okolje zaradi boljšega plačila, a tu gre večinoma za manj strokovne profile."

Najbolj iskani nižje kvalificirani kadri

Po njenih besedah so najbolj iskani nižje kvalificirani kadri. "Tu gre predvsem za delovna mesta v proizvodnji, predvsem v kovinsko-predelovalni in elektro industriji. Zelo veliko se išče delavcev za logistiko in skladiščenje, pa tudi visokotehnološko izobraženega kadra, torej razvojnike, kakovostnike, komercialiste za tuje trge, ter ves vodstveni kader, kot so vodja proizvodnje, vodja kakovosti, vodja tehnologije in podobno," je povedala.

"Delodajalci potrebujejo deficitarni kader na področju predelovalne industrije in kovinarstva, takšnih oseb pa dejansko v evidenci več nimamo. Ta baza je izčrpana, zato se dnevno srečujemo s tem, da se z delodajalci dogovarjamo, kateri kandidati bi bili vsaj približno primerni in jim ponujamo ukrepe aktivne politike zaposlovanja s ciljem, da jih ustrezno usposobijo in nato zaposlijo," je pojasnila Renata Petek z mariborskega zavoda za zaposlovanje.