Vse več raziskav kaže, da so tisti, ki delajo manj kot 40 ur na teden, učinkovitejši od tistih, ki delajo več. Zadnja raziskava inštituta v avstralskem mestu Melbourne pa se je osredotočila na delavce, ki so starejši od 40 let. Prišli so do zaključka, da so najbolj učinkoviti, če delajo tri dni v tednu. 

V raziskavi je sodelovalo 3500 žensk in 3000 moških. Strokovnjaki so se osredotočili na njihove kognitivne sposobnosti in nihanja med delom. Ugotovili so, da so se njihove sposobnosti izboljšale, če so delali 25 ur na teden. Ko pa so delali 55 ur na teden, so bili rezultati katastrofalni. 

Takrat so se v testni skupini pojavile vrtoglavice, stres, pozabljivost. Intelektualna sposobnost sodelujočih v raziskavi se je nižala, imeli so težave s koncentracijo in pozabljivostjo. Prav zato se morajo delodajalci zavedati, da je siljenje ljudi v prekomerno delo škodljivo. Ne le za zaposlene, temveč tudi za njihovo podjetje. 

Do podobnih zaključkov so prišli tudi pri mlajših zaposlenih, le da so zaznali blažje oblike težav. Tako so ugotovili, da lahko več kot 30-urno delo, ki poteka vsak teden, negativno vpliva na zdravje možganov moškega srednjih let. 

Delati 40 ur na teden je sicer neka normala, a dejstvo je tudi, da na dolgi rok negativno vpliva na ljudi. Še posebej, kot rečeno, na starejše od 40 let. Se pa je treba prilagajati vsakemu posamezniku: nekateri namreč ne kažejo tako drastičnih negativnih vplivov. 

Kako naj bi torej reševali vprašanje delovnika?

Kot smo že zapisali, urnik bi se moral prilagajati posamezniku. Je pa vse več opozoril, da delo za polni delovni čas, vse do 67. leta, prinaša več težav kot rešitev. Veliko je sicer odvisno tudi od tega, kakšno delo zaposleni opravljajo, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in koliko ur na teden delajo.

Vse več delodajalcev se sicer odloča za krajši urnik. V nekaterih evropskih državah so namreč številna podjetja, ki razumejo, da bodo od zaposlenih dobili več, če bodo ti delali "le" šest ur na dan, pet dni v tednu. Delodajalci delavce spodbujajo, da preostali čas preživljajo z družino in prijatelji, da se sproščajo in uživajo v zasebnem življenju. Slednjega delodajalci tudi spoštujejo, tako da ne zahtevajo od zaposlenih, da delajo nadure ali od doma.