Ministrica za delo Anja Kopač Mrak predlaga dvig minimalne plače s 790,73 evra bruto (604,35 evra neto) za 1,8 odstotka na 805 evrov bruto.

Sindikati bi jo zvišali bolj - za pet odstotkov na 830 evrov bruto oziroma 630 evrov neto -, delodajalci seveda manj - za 0,5 odstotka. Po njihovih trditvah bi zvišanje lahko povečalo brezposelnost, delo na črno in prekarizacijo ter zmanjšalo zanimivost Slovenije za vlagatelje. Kot izpostavljajo, je strošek plač za delodajalce že zdaj zelo visok, z dvigom minimalne plače pa naj bi največ pridobila država.

Z njimi se strinja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki pravi, da je dvig minimalne plače negativen impulz za slovensko gospodarstvo. Skrbi ga dodaten pritisk na podjetja po plačevanju davkov in prispevkov. Po podatkih gospodarskega ministrstva je namreč urad za makroekonomske analize in razvoj leta 2014 ocenil, da je dvig minimalne plače v času krize vplival na izgubo 7000, dolgoročno pa 18.000 delovnih mest.

V zadnjih letih se je znesek minimalne plače povečeval hitreje, kot se je zviševala povprečna plača. Med evropskimi državami se Slovenija po dvigu minimalne plače sicer uvršča na visoko sedmo mesto. Je med državami, ki so bile v največji krizi znotraj EU in imajo minimalno plačo, z naskokom na prvem mestu (pred Portugalsko, Španijo, Hrvaško, Irsko in Grčijo).

Minimalna plača v Sloveniji skozi leta (vir: ministrstvo za delo in Ajpes):

Kaj sploh je minimalna plača?

Po definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO) je plača, ki zagotavlja spodnjo mejo v plačni strukturi. Imeti mora zakonsko moč, prav tako pa mora biti neposredno izvršljiva in zaščitena s kazenskimi ali drugimi sankcijami. Med glavnimi cilji so zagotavljanje pravice delavcev do zakonsko določenega zneska, ki zagotavlja dostojno življenje ter preprečevanje prenizkih plač in najhujšega izkoriščanja. Prav tako je namen zmanjševanje revščine, ohranjanje kupne moči, odpravljanje nelojalne konkurence in socialnega dampinga, preprečevanje sporov in stavk ter spodbujanje ekonomskega razvoja in stabilnosti.

V Sloveniji je delavec upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa mu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. V minimalno plačo sodijo vsi elementi plače po zakonu o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in pripadajoči dodatki, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa, dodatno pa je prenovljeni zakon z lanskim letom iz minimalne plače izvzel še dodatke za nočno delo, delo v nedeljo ter delo za praznike. Obenem v minimalno plačo ni možno vštevati povračil stroškov, kot so tisti za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, službeno potovanje, ter prejemkov iz delovnega razmerja, na primer regresa za letni dopust, odpravnin, jubilejnih nagrad.

Kje je Slovenija med članicami OECD?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2015 objavila minimalne urne postavke po plačilu davkov v dolarjih v 34 državah (podatki so iz leta 2013). Najvišja minimalna plača je v Avstraliji in Luksemburgu, kjer zaposleni prejme vsaj več kot devet dolarjev na uro, najnižja v Latviji in Mehiki, kjer je ura dela vredna manj kot dva dolarja. Slovenija je na 15. mestu z urno postavko v višini 5,14 dolarja.