Med pandemijo covid-19 je marsikaj zastalo, a ne denimo iskanje novih delavcev in nova delovna mesta ponujajo tudi delodajalci v Evropski uniji, kjer slovenski kandidati najpogosteje iščejo zaposlitev. V Evropski uniji je namreč ena najpomembnejših pravic načelo o prostem gibanju delavcev in slovenski zavod za zaposlovanje je tudi del omrežja Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES).

Gre za zaposlitveno mrežo, ki zajema vse države članice Unije ter hkrati tudi Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico, in njen namen je ponuditi pomoč ter podporo tako iskalcem zaposlitve kot tudi delodajalcem v naštetih državah. Storitve EURES-a so brezplačne, do njih lahko dostopajo tudi delodajalci iz Slovenije, ki morda iščejo delavce v tujini, in tuji delodajalci, ki iščejo slovenske delavce. Kot rečeno, pa EURES obenem nudi podporo iskalcem zaposlitve, ki želijo iskati zaposlitev v drugi državi Unije, in imajo morda določena vprašanja, tako glede delovnih mest, pogojev življenja in dela v želeni državi, potrebnih postopkih in podobno.

Časi so nenavadni in na iskanje in ponudbo je seveda vplival pojav novega koronavirusa, pri čemer številke kažejo, da se je povpraševanje umirilo, a ne popolnoma ustavilo. Na primer, v letu pred epidemijo je v stik z EURES-om stopilo približno 10.000 oseb, medtem ko se je v letu 2020 zaradi omejitvenih ukrepov med epidemijo v vseh sodelujočih državah in posledično manjši aktivnosti na trgu dela število prepolovilo na 5000 oseb, so sporočili z zavoda za zaposlovanje. Pandemija je spremenila tudi način dela v določenih panogah in po prvem valu epidemije so svetovalci EURES-a opazili, da so se nekateri delodajalci odzvali prožno in da so ponekod ponudili tudi možnost dela na domu oziroma na daljavo.

Najbolj iskani poklici so v zdravstvu in računalništvu

Slovenci najpogosteje delamo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, pa tudi ZDA in Veliki Britaniji, sicer pa je po podatkih slovenskih svetovalcev EURES-a ob pričakovanem koncu epidemije covid-19 trenutno največ povpraševanja po delavcih v gradbeništvu, saj je omenjena dejavnost skoraj povsod po Evropski uniji delovala z najmanj omejitvami, hkrati pa se s pomladjo vnovič zaganja nova gradbena sezona. Obenem je nekaj povpraševanja po mesarjih in po informatikih, v preostalih dejavnostih pa gospodarska aktivnost še ni oživela na raven obdobja pred epidemijo, so sporočili.

Evropska komisija v okviru mreže EURES pripravlja na osnovi podatkov in informacij iz držav članic oziroma zavodov za zaposlovanje analize o viških in primanjkljajih delavcev tudi v času epidemije. Povzetek analize 2019/20, ki zajema tudi čas precejšnjega vpliva pojav novega koronavirusa na evropski trg, kaže, da primanjkuje predvsem medicinskih sester in bratov, zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, negovalcev, vodovodarjev, voznikov, računalničarjev različnih področij, tehnoloških strokovnjakov, avtomehanikov, inženirjev, električarjev, serviserjev, čistilcev. Analiza je tudi pokazala, da je epidemija najmanj negativno vplivala na delovna mesta v zdravstvu in najbolj prizadela zaposlene v turizmu in gostinstvu.

Delodajalci v vseh dejavnostih pričakujejo ustrezno izobrazbo glede na zahteve delovnega mesta ali večletne delovne izkušnje. V gradbeništvu je pričakovano zaključeno srednje poklicno izobraževanje, v IT panogi visokošolsko izobrazbo, v živilsko-predelovalni industriji pa srednje poklicno izobraževanje ali le delovne izkušnje. Med običajnimi pogoji za delo v tujini je tudi znanje jezika države zaposlitve, kar lahko predstavlja oviro iskalcem zaposlitve, so poudarili na zavodu za zaposlovanje in svetovalci EURES.

Sicer pa kandidatu iz Slovenije za delo v drugi državi članici Unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švice praviloma razen zahtev delodajalca ni treba izpolnjevati dodatnih pogojev, delovnih dovoljenj, vizumov, saj so vsi evropski državljani na trgu izenačeni. V reguliranih poklicih, kot so denimo zdravstvo, pedagoški poklici in podobno, pa morajo kandidati v državi gostiteljici pridobiti priznanje svojih poklicnih kvalifikacij. Ob vstopu in selitvi v drugo državo je nato treba opraviti tudi določene administrativne postopke, ki jih določajo predpisi posameznih držav, kot so na primer prijava prebivališča, pridobitev davčne številke, ureditev zdravstvenega zavarovanja in podobno, so našteli na zavodu za zaposlovanje.

Prosta delovna mesta v tujini so objavljena na portalu EURES, kjer lahko preverite, ali in kje bi se lahko našla zaposlitev. Po dogovoru s tujim delodajalcem, ki želi iskati delavce v Sloveniji, lahko prosta delovna mesta objavijo tudi na nacionalni strani EURES, potencialne kandidate pa lahko tudi osebno obvestijo o prostih delovnih mestih. EURES namreč nudi celovito podporo iskalcem zaposlitve, ki iščejo zaposlitev v drugi državi, in delodajalcem, ki iščejo delavce v tujini. Če se želite zaposliti čez mejo, vas lahko povežejo z ustreznimi delodajalci oziroma vas informirajo o delovnih mestih v državah EU, EGP in Švici. Zato kandidatom, ki se odločajo za zaposlitev v tujini, svetujejo, naj stopijo v stik s svojimi svetovalci, s katerimi bodo preverili karierne možnosti, življenjske in delovne pogoje v drugi državi ter skušali odgovoriti o vseh drugih ključnih vprašanjih, kot so denimo bivanje in znanje jezika.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!