Reprezentativne sindikalne centrale so presojo ustavnosti zahtevale za dva člena sedmega protikoronskega zakona, ki se po njihovih besedah nanašata na prisilno upokojevanje starejših delavcev. Člena se nanašata na zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, zato sta nomotehnično postala del teh zakonov, določata pa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga.

Sindikati, ki poudarjajo, da je bila nova ureditev sprejeta brez javne razprave in socialnega dialoga, so ob zahtevi za presojo ustavnosti vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko pride do nepopravljive škode za delavce. Ustavo sodišče jim je v tem delu ugodilo, izhaja iz objavljenega sklepa ustavnega sodišča.

Na kaj so opozorili sindikati?

Sindikati so ob vložitvi zahteve za ustavno presojo navedli, da je skladno z novo ureditvijo nadaljnji obstoj pogodbe o zaposlitvi po delavčevi izpolnitvi upokojitvenih pogojev izključno v rokah delodajalca. Tako obstaja nevarnost, da odpoved temelji na osebnih okoliščinah, kot so spol, invalidnost in osebna prepričanja.

Poleg tega naj bi bili po navedbah sindikatov delavci z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev že izpostavljeni pritisku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obravnavani naj bi bili kot strošek. Izpodbijana ureditev naj bi po ocenah sindikatov onemogočala tudi učinkovito sodno varstvo delavca. Možnost nove zaposlitve za delavce, prizadete z izpodbijano ureditvijo, pa so po mnenju predlagateljev bolj ali manj hipotetične.

Za starejše delavce po navedbah sindikatov obstaja tudi velika nevarnost nepovratne spremembe njihovega statusa iz delovne aktivnosti v upokojitev, posledice pa se bodo primarno kazale v njihovem slabšem materialnem položaju, poleg tega pa bodo po prepričanju sindikatov ti delavci ostali brez poklicnega udejstvovanja, lastnega potrjevanja z osebnim delom, občutka tako pridobljenega zadoščenja ter pomembnosti za družbo in s tem osebnega dostojanstva.

Ne le konec zaposlitve, lahko tudi konec kariere

Kot je v sklepu navedlo sodišče, s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje in s tem pravice delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere, opozarjajo.

Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, so zapisali.

Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve pri že vročenih odpovedih pogodb o zaposlitvi iztekel že v začetku marca.