V zakonodaji je bil predviden v posebnem zakonu, torej več kot tri desetletja pred konvencijo Mednarodne organizacije dela iz leta 1996, ki mu namenja pozornost kot kompleksni delovnopravni problematiki. In če je bilo delo od doma prej sicer možno, je z epidemijo postalo rešitev, h kateri se obrača vse več delodajalcev. 

Sicer je nenavadno, da se je v času prvega vala za delo od doma odločilo skoraj 70 odstotkov delodajalcev, sedaj pa le okoli 30 odstotkov. 

O vprašanju dela na domu so se pogovarjali tudi na virtualnem posvetu Dan delodajalcev 2020 v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Izvršni direktor Mitja Gorenšček je uvodoma postavil vprašanje, zakaj ne bi prisluhnili mladim, ki želijo delati tam, takrat in toliko, kot ustreza njihovim potrebam.

'Delavec naj si sam izbere del dneva, ko bo delal'

Sodobni pristopi po njegovem narekujejo, da si delavci sami izberejo del dneva, ko bodo delali. Na tem področju smo v Sloveniji po njegovi oceni v velikem zaostanku, saj je področje preveč regulirano. Iti moramo v spremembe in pogledati preko parcialnih interesov, je pozval.

'Delo na domu med epidemijo ni enako kot delo na domu v normalnih okoliščinah'

Tako opozarja predsednik sindikalne konfederacije Pergam Jakob Počivavšek in marsikdo, ki v teh trenutkih dela od doma, se bo z njim strinjal. Pogoji so namreč zelo različni, saj gre sedaj za krizne razmere. 

Spomnimo tudi na raziskavo, ki jo je opravila predavateljica in avtorica knjige Delajmo skupaj kjer koli Lisette Sutherland. Večina zaposlenih namreč želi kombinirati delo od doma in iz pisarne. Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku. 

Jakob Počivavšek je dejal, da se pri delu na domu, ki ga utegne biti več tudi po epidemiji, postavlja vrsta pravnih in drugih vprašanj. Med njimi so denimo vprašanja nadomestila za uporabo lastnih sredstev, varnosti in zdravja pri delu ter kibernetske varnosti. Delo na domu je treba po njegovem mnenju urediti v okviru socialnega dialoga. Ekonomsko-socialni svet pa je že pozval k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela, ki ureja vprašanje dela na domu, je spomnil.

Prav nadomestilo je zelo pereče vprašanje, saj ga nekatera podjetja svojim zaposlenim, ki delajo od doma, sploh ne izplačujejo, kar pa je nezakonito. Več o tem si lahko preberete v spodnjem članku, saj smo na Cekin.si raziskali, kaj pravi zakonodaja o obveznosti delodajalca ter koliko nekatera podjetja izplačujejo svojim zaposlenim, ki svoje delo opravljajo doma. 

'Delodajalec mora spoštovati zasebnost delavca, starši imajo pravico do prožnega delovnega časa'

Zanimivo je tudi stališče Sare Bagari s pravne fakultete v Ljubljani, ki je predstavila delo na domu z vidika evropskega pravnega reda. Razložila je, da mora delodajalec v skladu z okvirnim sporazumom o delu na domu spoštovati zasebnost delavca. Po evropski direktivi o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja pa imajo delavci, ki so starši ali oskrbovalci, pravico do prožnega delovnega časa.

Delo na domu v času epidemije podpirajo tudi na ministrstvu

Delo na domu je zelo učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja epidemije, zato ne bi smelo biti ovir za njegovo uporabo, je dejal Nikolaj Petrišič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je osredotočil na obveznost delodajalca glede varnosti in zdravja pri delu na domu. Ocena tveganja mora biti po njegovih besedah izdelana tudi za delo na domu, ne le za delo v prostorih delodajalca. Delodajalec je namreč po njegovih besedah odgovoren za varnost in zdravje delavca, tudi če ta dela doma.

Pravica do odklopa

Delavec pa mora imeti tudi pravico do odklopa, torej da se oddalji od tehnoloških in elektronskih naprav, ne da bi to imelo zanj negativne posledice, je poudarila Aleksandra Kanjuo Mrčela s fakultete za družbene vede v Ljubljani. Zdaj se po njenih besedah znova postavljajo temeljna vprašanja, denimo kaj je delavec, kaj je delovni čas in kaj je počitek.

V aktualnem času govorimo že o kulturi popolne dostopnosti delavca 24 ur na dan sedem dni na teden in o spletnem suženjstvu, je izpostavila. Po njenih besedah pa zato sledijo posledice, kot so denimo psihosocialne težave, težave v zasebnem življenju in kognitivne težave, torej težave pri poglobljeni pozornosti. Pomembno je oblikovati ustrezno kulturo dela, je pozvala.

Je pa zaskrbljujoč pojav, na katerega so opozorili nekateri sindikalisti. Zaznali so namreč, da so delavci v času epidemije tiho in si ne upajo poročati in prijavljati kršitev, ki jih izvajajo delodajalci. Več o tem v spodnjem članku. 

Za vas bomo iskali najboljša delovna mesta in najboljše zaposlitvene nasvete. Kakšne so vaše pravice in kako jih uveljavljati? Prijavite se na Cekin Zaposlitev e-novice!