Urša Petelin je od nekdaj rada pekla, pri čemer sta jo vseskozi spodbujali mama in babica. "Doma so mi pustili proste roke, samo da ustvarjam in pečem. Mami in babi sta samo še pomivali za mano," se spominja.


Doma imajo gostilno, sama je izbrala bolj sladko pot. Na začetku je ustvarjala enostavne slaščice iz piškotov, starih kuharskih knjig in domačih zvezkov z recepti. Še vedno jo prevzemajo lepi občutki ob spominih na prvo torto brez peke, ki sta jo naredili skupaj z babico.
V srednji šoli je pekla torte za rojstne dneve, zabave, silvestrovanja, zaključke šolskega leta. "Spomnim se, ko sva s sošolko Špelo pekli torto kot poslovilno darilo za profesorja angleščine. Seveda je bilo toliko smeha in zabave, da sva morali biskvit speči dvakrat. Brez peke tudi na morju ni šlo, za 18. rojstni dan prijateljice sem v Grčiji na hitro sestavila tortico. Še pekač in mešalec sem prinesla s seboj na potovanje."
Diplomirala je iz peke biskvitov. "Veselje do peke sem vključila tudi v diplomsko delo. Raziskovala sem, kako vrsta moke in količina sladkorja vpliva na kakovost biskvitov. Takrat sem pri laboratorijskem delu diplome spekla okrog 100 biskvitov." Slastna diploma :D
Takšen mora biti prostor za slaščičarsko dejavnost
Za domače potrebe in prijatelje je sprva ustvarjala v domači kuhinji. Sproti je kupovala opremo in drobni inventar, "ko sem se pa po diplomi zaposlila v družinskem podjetju, sem začela ustvarjati v kuhinji domače restavracije Bežigrajski dvor". Sčasoma je bilo vse več naročil. Vzela je posojilo in najela svoj prostor. Opremila ga je z inox pulti in uredila pralna tla. Privoščila si je novo pečico in šoker - komoro za hitro hlajenje, nekaj potrebne opreme se je nabralo skozi leta. Hladilnik je poiskala med rabljeno gostinsko opremo, lani so jo prijatelji presenetili z novim super mešalnikom.
Že med študijem se je naučila, kako pomembna je varnost živil in kaj vse je potrebno upoštevati, da potrošniku zagotoviš varno in kakovostno živilo. Prostor za slaščičarsko dejavnost in proizvodnja morata ustrezati smernicam dobre higienske prakse. Potrebno je voditi vse ustrezne evidence, kot sta sprejem živil in temperatura, upoštevati hladilno verigo, nadzorovati vse kritične kontrolne točke delovnega procesa, paziti na ustrezno higieno.
Na začetku so bili njeni največji oglaševalci domači in prijatelji, družabna omrežja so njene umetnine naredila še bolj zaželene. Torte danes dostavlja tudi v gostinske lokale, največja naročila pa ima za poroke, med vsemi sladicami pa je najbolj ponosna na mini tortice vseh okusov. Vse dela ročno, kot jo je nekoč učila babica. Uporablja kakovostne sestavine - alpsko smetano, kakovostno čokolado, prava jajca, sveže sezonsko sadje, če se da. "Kar zmrazi me, ko slišim za uporabo krem iz praškov, rastlinsko smetano."

Ravno otroške torte ji predstavljajo največji izziv, saj najbolj nore želje pridejo iz ust malih nadobudnežev. Risani junaki, figurice, otroške želje in brezmejna domišljija - otroci želijo imeti risanko na krožniku. Najbolj zanimivo je bilo sicer naročilo gospe iz Rusije, ki se je trudila s slovenščino: miška z mečem, ki napada zlato kačo. "Sem morala kar malo raziskati, iz katere risanke je motiv."
Sicer je njen najzahtevnejši naročnik njena petletna hči Zala, ki naroča torto že 10 mesecev vnaprej: "Želim si samoroga, pa dve morski deklici, ena naj ima svetle lase, pa druga torta naj bodo Tačke na patrulji, pa samorog naj bo zlat z mavrico." Najmanj zahteven je njen sin, devetletni Žiga, ki ima rojstni dan tik pred božičem. Reče ji: "Mami, če se ti da kaj narediti. Če ne, pa samo navadno torto, lahko daš lanskega Božička gor in nekaj cakepopsov za prijatelje."
Zaenkrat peče sama, z veliko podporo družine za varstvo otrok in tudi moralno podporo, mož ji ogromno pomaga tudi z nabavo in dostavo. Po potrebi pa bo poiskala pomoč, nekoga, ki ustvarja z enakim veseljem. "Ne želim si ustvarjati industrijskih slaščic, tortic kot po tekočem traku. Še vedno se želim razvijati, preizkušati nove recepture, kombinacije okusov, hkrati pa ohranjati domačnost in klasično peko."
Zato se tudi razlikuje od drugih. "Najbolj si želim, da bi imela še naprej take zveste in zadovoljne stranke, da bi še naprej ustvarjala s takim veseljem in energijo. Sanjam, da bom nekoč v svoji kavarnici/slaščičarnici razvajala svoje goste. Zaenkrat se mi sanje uresničujejo, tako da bom še naprej sanjala Uršine sanje."
Tudi mi ji želimo veliko uspehov in lepe, dolge sanje.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV