Na mladih svet stoji in že zgodovina priča, da so podjetni, zagnani in strastni, da znajo videti onkraj okvirov in imajo sveže ideje. Že leta 1738 je tedaj komaj 16-letna Eliza Lucas Pinckney skrbela za posestvo in nasade, ki jih je podedovala po starših, in kot 17-letnica pričela izdelovati barvilo indigo za tekstil, obenem pa je uspešno pridelovala in prodajala lan, svilo in konopljo.  

Podjetnost in spodobnost mladih oziroma celo mladoletnih podjetnikov sta se ohranili do dandanes. Hartu Mainu se je denimo pri 13 letih posvetila izdelavi dišečih sveč z "bolj moškimi vonji". Idejo za to jo dobil, ko je njegova sestra na šolskem sejmu prodajala samo sveče s – po njegovih besedah – "punčkastimi vonji". V želji, da bi razširil ponudbo na trgu, je s pomočjo staršev ustanovil podjetje ManCan in začel prodajati sveče z vonjem po slanini, sveže pokošeni travi, dedkovi pipi in tabornem ognju. 

Živ dokaz, da starost in dolgoletne izkušnje niso pogoj za uspeh, je Aaron Golbin. Študent Univerze Georgea Washingtona ob študiju vodi več uspešnih podjetij, med katerimi jih je nekaj zagnal že kot otrok. Na podjetniško pot se je namreč podal pri osmih letih, ko je kot osnovnošolec ustanovil Kings Sports and Entertainment za zabavo otrok, in od tedaj vseskozi nadaljeval po uspešni podjetniški poti. 

Posel Mikaile Ulmer prav tako sega v njena rosna leta. Začelo se je pri njenih štirih letih, ko je na stojnici v Teksasu prvič prodajala limonado z medom in lanenimi semeni. Po nastopu v oddaji "Shark Tank" je sledila finančna injekcija, kmalu zatem pa pohod na sam vrh uspešnih mladih podjetnikov. Danes se lahko pohvali s pogodbo s trgovcem Whole Foods in s prodajo limonade služi milijone. 

Slovenci so dobili ideje kot dijaki in polnoletni ustanovili uspešna podjetja

Tudi mladi Slovenci so podjetni, a se mladoletni praviloma ne odločijo za uradno ustanovitev podjetja. Raje počakajo na polnoletnost, prej pa jih običajno podpirajo starši ali/in so podjetniško aktivni v okviru družinskih podjetij. Za posvet in pomoč se sicer lahko obrnejo na regionalne razvojne agencije, inkubatorje in razvojni podjetniški sklad, podjetništva pa že v šoli učijo tudi na Zavodu za spodbujanje podjetnosti mladih (ZZSPM). Čeprav ne poznajo mladih Slovencev, ki bi podjetje ustanovili pred dopolnjenim 18. letom, so lahko izpostavili dve dijaški ideji, ki sta sčasoma prerasli v pravi podjetji, a šele ko so ustanovitelji postali polnoletni. 

Prvo podjetje sta ustanovila Luka Oblak in David Košnik, ki sta razvila zanimiv izdelek, lebdeče lončke za rože, in svoje podjetje poimenovala Tegl'c. Zaradi izjemno zanimivega produkta in predanosti se od leta 2018 izjemno hitro razvijajo, prodrli so na tuje trge in izdelke prodajajo po Amazonu in eBayu. Drugo je razvil Jakob Sadar, ki ga je poimenoval OPS. Zasnoval je zanimiv izdelek, ki temelji na ideji krožnega gospodarstva in uporabi surovin. Gre za polirno pasto za kovinske izdelke, ki jo v osnovi izdelujejo iz kravjih rogov, to pa pomeni, da se porabi manj dragih past, izdelanih iz umetnih diamantov. Izdelek so predstavili na Expu 2020 v Dubaju. 

Podjetnim mladim na Zavodu ZZSPM sicer svetujejo, naj začnejo v manjšem obsegu, imajo pa tudi program Moje podjetje po licenci Junior Achievement za srednješolce, ki omogoča praktično učenje podjetnosti in podjetništva. V sklopu programa lahko dijaki v enem šolskem letu spoznajo osnove podjetništva, denimo kako ustanoviti podjetje, razviti poslovno idejo, raziskati tržišče, prodajati, izbirati sredstva za materiale, izdelati poročilo o finančnih rezultatih in pridobivati izkušnje. Mentorji iz različnih podjetij jim pomagajo pridobivati podjetniške izkušnje ter razvijati podjetniške kompetence in samopodobo. 

"Vsi, ki spremljamo program, smo navdušeni nad idejami, vztrajnostjo in rešitvami mladih. Navdušuje nas dejstvo, da smo 500 mladim omogočili, da bodo bolj samostojni in zaposljivi ter da so že spoznali vrsto začetnih izkušenj,  če se bodo odločili za podjetniško pot. Zato bodo zagotovo uspešnejši," so zadovoljni. Ocenjujejo, da bo več mladoletnih podjetnikov, "če bomo že v osnovni šoli pričeli vzgajati za podjetnost in podjetništvo ter pozneje nadaljevali še v srednjih šolah. Pomembno je, da učenci in dijaki podjetniško izkušnjo dobijo v celoti in v prilagojenem obsegu, ki ne predstavlja finančnih in drugih tveganj. Podjetništvo lahko recimo izkusijo, ko delajo s pravim denarjem, na primer služijo z izdelavo in prodajo voščilnic, peciva ali drobnega nakita ali pa s sprehajanjem hišnih ljubljenčkov." 

Mladoletniki za ustanovitev podjetja načeloma potrebujejo soglasje

Mladoletniki lahko pod določenimi pogoji delajo preko dijaških napotnic – to je pogosta praksa predvsem med počitnicami – in starejši od 15 let lahko tudi ustanovijo podjetje. A to se v resnici skorajda ne dogaja in mladi s podjetniško idejo običajno raje počakajo do polnoletnosti. Ustanovitev namreč prinese odgovornost, težava je pri poslovni sposobnosti in tudi jamčenju z lastnim premoženjem. 

Mlajši od 15 let je namreč poslovno nesposoben in potrebuje zakonitega zastopnika za urejanje zadev in sklepanje poslov v njegovem imenu. Zato ne more samostojno ustanoviti podjetja. Mladoletnik, star med 15 in 18 let, pa je lahko popolnoma ali omejeno poslovno sposoben. Če je dopolnil 15 let in ni poslovno sposoben, lahko ustanovi podjetje zgolj ob privolitvi zakonitega zastopnika, torej staršev oziroma skrbnikov. Zastopnika denimo ne potrebuje, če je že poročen ali če je postal starš, saj je s sklenitvijo zakonske zveze ali s starševstvom postal popolnoma poslovno sposoben in lahko sklepa pravne posle samostojno, brez zastopnika. 

Za mladoletne tudi veljajo enaki pogoji oziroma omejitve ustanavljanja družb in espejev ter pridobitve statusa družbenika kot za polnoletne, pogoj je – kot zapisano - soglasje zakonitega zastopnika.

Mladoletni podjetniki imajo po pojasnilih finančne uprave tudi popolnoma enake davčne obveznosti kot polnoletni. V spodnjem članku lahko preverite, kako ustanoviti s. p. in d. o. o, kako se odločiti za pravo obliko (tudi z davčnega vidika in z vidika premoženjske odgovornosti) in kakšne so ključne razlike med njima. 

Sicer pa ni uradnega skupnega podatka, koliko mladoletnih podjetnikov je v Sloveniji. Starost podjetnikov, družbenikov ali ustanoviteljev podjetij namreč ni zabeležena v Poslovnem registru Slovenije, zato na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) nimajo podatkov o podjetjih, ki so jih ustanovili mladoletniki. Tako ni podatka o njihovem številu, je pa splošno znano, da jih ni veliko. "V praksi se s takšnimi primeri zelo redko srečujemo," so pojasnili na Ajpesu. 

Razlogi, zakaj mladoletni podjetni Slovenci ne ustanovijo podjetja, so različni. Morda se jim zdi prezgodaj, morda želijo prej končati šolanje ali pa se zavedajo neizprosnosti trga in velikega tveganja ob neuspehu. A zagotovo imajo odlične ideje in smiselno jim je prisluhniti, jih upoštevati, izobraziti, spodbujati. Vodita jih zagon in strast, razumejo nove tehnologije in niso omejeni v razmišljanju. So polni energije, zasledujejo svoje strasti in želje –zmagovalna kombinacija, ki je lahko ob podjetniški žilici odličen recept za velik uspeh. 

Drugi viri: Forbes, Business Insider, Investopedia