Hrvaški delavci bodo imeli po vsem sodeč od 1. julija prost dostop na slovenski trg dela, saj državni zbor ni obravnaval vladnega predloga zakona o podaljšanju prehodnega obdobja z omejitvijo dostopa še za dve leti. Na Hrvaškem ocenjujejo, da je mogoče pričakovati tako več dnevnih migrantov kot tistih, ki bi v Sloveniji imeli tudi bivališče.

Slovenija je za hrvaške delavce potencialno zanimiva zaradi nekaj višje povprečne plače, bližine in jezikovne sorodnosti. A v primerjavi s Slovenijo so za hrvaške državljane veliko bolj privlačne druge članice EU, kot sta Nemčija in Avstrija, je povedala Maja Mahovlić s specializiranega hrvaškega portala za zaposlovanje moj-posao.net. "Glede na to, da so hrvaški izseljenci osredotočeni na države, kot sta Nemčija in Avstrija, ni pričakovati navala hrvaških delavcev v Slovenijo. V tej luči potencialno odprtje slovenskega trga za hrvaške delavce ne bo pomembneje vplivalo na število odhodov iz Hrvaške v Slovenijo," je izjavila.

Svetovalec predsednika hrvaške gospodarske zbornice za delovno politiko in zaposlovanje Davorko Vidović je prav tako ocenil, da sta Nemčija in Avstrija najbolj privlačni za delavce iz južne slovenske sosede. Pričakuje sicer, da bo določeno število delavcev iskalo službo v Sloveniji, ki je privlačna zaradi višjih plač in boljših delovnih pogojev ter bližine in kulturnih sorodnosti zanimiva za vse profile zaposlenih. Spomnil je tudi, da številni s severozahoda Hrvaške dnevno potujejo na delo v Slovenijo. "Lahko pričakujemo, da se bo zvišalo število hrvaških delavcev, ki bodo dnevni migranti, posebej z območij ob meji s Slovenijo. Na Hrvaškem bodo živeli, v Sloveniji pa delali," je povedal.

Po njegovem mnenju je težko napovedovati, kaj natančno se bo zgodilo, ko bo Slovenija odprla trg za hrvaške delavce. A vseeno ocenjuje, da ne gre pričakovati množičnega prihoda hrvaških delavcev v gradbeništvu, gostinstvu, prometu in turizmu, ker prav teh primanjkuje tudi na Hrvaškem. Po njegovem mnenju je v Sloveniji tudi omejena možnost za zaposlitev visoko kvalificiranih delavcev, kot so zdravniki, tako da "eksodusa ne bo".

Mahlovićeva je omenila še izide junijske raziskave njihovega portala, ki so jo izvedli med 1600 "novimi" hrvaškimi ekonomskimi migranti. Raziskava je pokazala, da je pet odstotkov hrvaških državljanov delovne izkušnje v preteklih nekaj let nabiralo v Sloveniji, kar je enako kot na Nizozemskem. Kot so dodali, je 44 odstotkov vprašanih delalo v Nemčiji, 13 odstotkov v Avstriji, devet odstotkov na Irskem ter osem odstotkov v Italiji. Za Slovenijo in Nizozemsko sledi Velika Britanija, v kateri je delalo štiri odstotke vprašanih, po tri odstotke hrvaških migrantov pa si je kruh služilo v Belgiji in Švici. Sledijo ZDA, Norveška in Kanada s po dvema odstotkoma.