Namestnica predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Vojka Gorjup je poudarila, da so bili zaradi pomanjkanja kadra minuli petek primorani zapreti sobo s petimi posteljami na intenzivnem oddelku najvišje stopnje, na katerem imajo sicer 14 postelj. Letno imajo okoli 1500 sprejemov, če bi torej sobo morali zapreti trajno, bi to pomenilo, da bi letno lahko sprejeli okoli 400 bolnikov manj.

Z oddelka je od začetka leta odšlo devet izkušenih samostojnih sester. Nadomestiti so uspeli le tri odhode. Obenem sta dve sestri odšli na porodniško, nekaj ljudi je tudi na bolniških, je razmere na oddelku orisala glavna medicinska sestra na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Suzana Rozman. Po sistemizaciji bi na oddelku morali imeti 66 diplomiranih medicinskih sester, kar je že tako pod standardi stroke. Ob odhodih, porodniških, bolniških in dopustih pa jih imajo trenutno za pokrivanje treh turnusov vseh sedem dni v tednu na voljo le 44. "Ene medicinske sestre ne morem za cel turnus razpisati same v sobo s petimi bolniki, zato smo bili primorani eno sobo zapreti, saj taka obravnava ne bi bila varna," je pojasnila.

"Do tega ni prišlo nenadoma. To je zatečeno stanje, ki se vleče že več let. Že leta opozarjamo, da naše medicinske sestre delajo na skrajnem robu zmogljivosti. Tudi kadar so vse v službi in tudi pred vsemi letošnjimi številčnimi odhodi na našem oddelku nikoli nismo imeli dovolj sester, da bi dosegali standarde stroke," je poudarila Gorjupova. Prav zato se vsaka odpoved ali daljša bolniška zelo pozna. Že v preteklosti so morali občasno zapreti kakšno sobo, sicer doslej vedno manjšo z dvema posteljama, je še pojasnila.

Po Gorjupove besedah diplomirane medicinske sestre iz intenzivne terapije odhajajo drugam, na lažja delovna mesta, saj drugod za enako plačo delajo bistveno manj. Kot je pojasnila, nobena od sester ni odšla v tujino, saj jim za boljše plače ni treba daleč. "Naše sestre so med najbolj usposobljenimi medicinskimi sestrami, med drugim morajo opraviti dodatno leto šolanja in strokovni izpit, da lahko samostojno delajo v intenzivni. Tako če danes dobimo 10 novih medicinskih sester, bodo te v intenzivni lahko samostojno delale šele čez eno leto," je opozorila.

Kar se nagrajevanja zaposlenih tiče, skušajo že nekaj z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana urediti, kar bi se še dalo. Dogovorili so se, da sestram v intenzivni terapiji plačajo vse opravljene nadure. Obenem je vodstvo odobrilo tudi izplačilo dodatka za povečan obseg dela, ker so v zdajšnji situaciji medicinske sestre v intenzivni terapiji še dodatno obremenjene. "To je pa v tem trenutku vse, kar je možno," je dodala Gorjupova.

Ocenila je, da greh izvira še iz časa snovanja plačnega sistema za javne uslužbence, ko so bile medicinske sestre v intenzivnih enotah ter na urgencah uvrščene v enake plačne razrede kot ostale medicinske sestre. "Vzrok za odhod so pogosto boljši pogoji dela in enako plačilo," je pojasnila Rozmanova. Medicinske sestre v intenzivni terapiji namreč skrbijo za izjemno težke bolnike. Poleg običajne nege sestre v intenzivni terapiji opravljajo tudi zelo specialna dela, od upravljanja zelo specifičnih aparatov in apliciranja zdravil bolnikom. "To bi se jim pri plači moralo priznati," je dodala Gorjupova.

V zadnjem tednu so tako nekoliko več bolnikov od običajnega v regionalne bolnišnice premestili prej kot bi jih sicer. Zaenkrat niso odklonili še nobenega bolnika, je pa sprejemna politika na oddelku trenutno nekoliko ostrejša, je še pojasnila Gorjupova. Izrazila pa je zaskrbljenost tudi nad dodatnim obremenjevanjem obstoječih kadrov. "Če je ljudi premalo in če te še bolj obremeniš, je več bolniških," je pojasnila.

Kaj bodo storili v primeru nenadnega povečanja števila intenzivnih bolnikov na oddelku, Gorjupova ni vedela povedati, saj nekega "plana B" v tem trenutku še nimajo. Z jesenjo se bo število bolnikov zagotovo povečalo, računajo, da bo tedaj tudi dopustov med zaposlenimi manj. Danes so se pogovarjali o možnosti, da bi jim nekaj medicinskih sester "posodili" z drugih oddelkov. Seveda nove kadre iščejo tudi z razpisi, a ni pravega interesa. "Bistveno več znanja morajo imeti, delo je težje, bolj so obremenjene, plačane pa so enako kot za delo kje drugje," je še opisala Gorjupova.