V večini evropskih držav, vključno s Slovenijo, beležijo upad zanimanja mladih tako za poklicno izobraževanje kot tudi za vajeništvo. Interes za poklicne šole v zadnjih letih pri nas ostaja na isti ravni, kar je okoli 23 odstotkov vsakoletne vpisne generacije, in med njimi se za vajeništvo odloči le 2,3 odstotka dijakov. Letos se tako v vseh letnikih šola dobrih 400 vajencev, medtem ko se jih je lani 360, predlani 300, v šolskem letu 2018/2019 200 in v šolskem letu 2017/2018 60, kažejo podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. 

Na ministrstvu za izobraževanje si sicer prizadevajo pritegniti več mladih in tudi več delodajalcev v vajeniški sistem. Poudarjajo pomembnost vajeništva in vidijo pravo pot v sodelovanju države, delodajalcev, šol in sindikatov. Vajeništvo opisujejo kot veliko prednost, saj z njim mladi pridobivajo delovne izkušnje, delodajalci pa ustrezen kader. "Praktično usposabljanje z neposrednim opravljanjem dela omogoča pridobivanje poklicnega znanja, zlasti pa poklicno socializacijo in razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj kariere. Tako se mladim omogoča neposreden stik s trgom dela, širjenje socialne mreže in večanje možnosti za zaposlitev po končanem izobraževanju," so opisali. 

"Neposredno sodelovanje v izobraževalnem procesu delodajalcem omogoča, da pri mladih lahko spremljajo napredek in razvoj ter se pozneje kot delodajalci zanje tudi lažje odločajo pri izbiri med prijavljenimi kandidati na prosto delovno mesto. Pri mladih lahko delodajalci v času praktičnega usposabljanja z delom krepijo občutek pripadnosti bodočemu poklicu, kar je za še kako pomembno v časih, ko na posameznih poklicnih področjih beležimo večje odlive kadra v druge branže," so poudarili in dodali, da "mladi z delovnimi izkušnjami pridobijo tudi mnoga uporabna znanja in so zaradi tega bolje zaposljivi". 

V Sloveniji imamo torej možnosti povezovanja izobraževanja in dela, ki ga je mogoče izpopolnjevati in dograjevati predvsem z vajeništvom, bodisi v šoli ali v podjetjih. Od konca leta 2017 je praktično usposabljanje za delo urejeno z Zakonom o vajeništvu, ki ureja obveznosti in pravice vajenca in delodajalca. Vajenec mora delati po navodilih in v korist delodajalca, voditi vajeniški dnevnik, se držati predpisov o varnosti pri delu in hkrati izpolnjevati šolske obveznosti. Delodajalec mu je dolžan med drugim nuditi mentorja ter kakovostno in praktično usposabljanje, omogočiti varno delo, zagotoviti potrebne zdravstvene preglede ter ga oceniti. 

Kako poteka praktično usposabljanje vajenca?

Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu in izobraževanje vajenca v šoli sme trajati skupno največ osem ur dnevno in 36 ur tedensko. Če traja pouk v šoli dnevno pet ali več ur, isti dan ne sme biti še dodatno praktičnega usposabljanja. Vajenec sicer lahko dela med šolskimi počitnicami, a mu mora delodajalec v vsakem šolskem letu omogočiti vsaj šest tednov neprekinjenih poletnih počitnic in najmanj osem dni ostalih počitnic, določenih s šolskim koledarjem. 

Kako dela vajenec?

Čeprav vajenec ni redno zaposlen, zanj veljajo zakonsko določeni minimalni delovnopravni standardi, določeni v Zakonu o delovnih razmerjih. Zakonodaja predvideva, da lahko dijaki in študenti po dopolnjenem 14. letu starosti sicer opravljajo praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov, a se zanje uporabljajo določbe o prepovedi diskriminacije, o enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti. 

Zanje velja tudi prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, kot mladoletni delavci pa so še dodatno posebno varovani. Vajenec, ki se pri delodajalcu praktično usposablja z delom najmanj štiri ure in pol na dan, ima pravico do najmanj polurnega odmora. Ne sme opravljati nadurnega dela, ne sme se praktično usposabljati ob nedeljah, ob dela prostih praznikih in ponoči med 22. in 6. uro. Lahko je na praksi največ eno soboto na mesec, a ne več kot šest sobot v šolskem letu.

Toliko so trenutno vajeniške nagrade 

Vajencu za delo pripada tudi nagrada, ki jo mora delodajalec izplačati v roku in denarni obliki. Davčno obravnavo vajeniških nagrad ureja Zakon o dohodnini, ki predvideva, da niso obdavčeni dohodki iz naslova plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo do višine, ki jo določi vlada. 

Trenutno veljavni minimalni neobdavčeni zneski vajeniških nagrad so za 1. letnik 264,26, za 2. letnik 317,11 in za 3. letnik 422,82 evra. Zneski se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, so bruto in so lahko tudi višji, če je tako določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca. 

Ali je vajeniška nagrada obdavčena?

Vajeniška nagrada ni obdavčena in tudi ne vpliva na družinske prejemke iz socialnega varstva in javnih sredstev. Ne všteva se torej v skupni dohodek družine, ki je osnova za pridobitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, znižanega plačila vrtca in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. 

Kaj vse mora delodajalec plačati vajencu?

Delodajalec mora poleg nagrade plačati še morebitno akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Vajencu mora prav tako povrniti stroške prehrane in prevoza ter morebitne stroške službene poti ali terenskega dodatka, in sicer na enak način in v višini, kot velja za mentorja oziroma praviloma za vse preostale redno zaposlene. Nagrade izplačuje iz lastnih sredstev, pri čemer država ponuja delno sofinanciranje za določene izobraževalne programe. 

Tako je denimo Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad februarja v razpisu skupno ponudil 4,7 milijona evrov za sofinanciranje vajeništva za dijake, ki se šolajo za avtokaroseriste, avtoserviserje, elektrikarje, gastronomske in hotelske storitve, kamnoseke, kleparje - krovce, mehatronike operaterje, mizarje, oblikovalce kovin - orodjarje, papirničarje, slikopleskarje - črkoslikarje, steklarje, strojne mehanike in zidarje ter za dijake v srednjem poklicnem izobraževanju, ki imajo sklenjene individualne ali kolektivne učne pogodbe, in študente višjih strokovnih šol, ki imajo sklenjene pogodbe o praktičnem izobraževanju in ki so v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 vpisani v zaključni letnik.