"Če pogledamo napovedi delodajalcev, katere kadre bodo zaposlovali, so varilci na tretjem mestu." S temi besedami začne svoje razmišljanje o varilcih Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei). 

Že nekaj let se delodajalci borijo za prav vsakega varilca, ki je na slovenskem trgu dela. A pomanjkanju usposobljenega kadra kar ni videti konca. "Pomanjkanje tovrstnega kadra obstaja že nekaj let in poklic varilec se šteje med deficitarne poklice," pravi naša sogovornica, ki razkrije tudi, kje je vir teh težav. 

"Kot sindikat vidimo glavno težavo v zahtevnosti dela, predvsem govorimo o delu, ki ga spremljajo slabi delovni pogoji, delo v izmenah, tudi težko fizično delo, ki je zdravju nevarno. Poleg naštetega pa so to delovna mesta, ki so izredno slabo plačana in iskalcem zaposlitve nezanimiva," je Gerečnikova dejala za Cekin.si.

Postati varilec ni lahko. Potrebnega je veliko učenja, poznavanja postopkov, slediti je treba novostim na področju tehnik varjenja, upoštevati je treba visoke standarde varnosti pri delu ...

Da varilec mora ves čas nadgrajevati znanje in se priučiti novih tehnik, se strinja tudi naša sogovornica, ki pravi, da ne gre za nezahteven proces. Vse to, medtem ko je "osnovna plača varilca po kolektivni pogodbi dejavnosti sramotno nizka, nižja od minimalne plače", kritično dodaja.

'Dobrih varilcev se na trgu praktično ne dobi'

Ko smo spremljali dogajanje na trgu zaposlovanja, smo ugotovili, da delodajalci iz meseca v mesec iščejo varilce. Dolga leta poslušamo, da je praktično nemogoče dobiti dobrega varilca. 

Naša sogovornica pravi, da se na trgu praktično ne dobi dobrih varilcev. Tekma med delodajalci je ostra. Toda! "Res je, da nekateri delodajalci z malo višjimi plačami "kradejo" kader drugim podjetjem. Ampak tega ni veliko," nam zaupa. 

Delodajalci so za naslednjega pol leta predvideli, da bodo potrebovali 1.332 varilcev. Slednji so na četrtem mestu po pogostosti napovedanih zaposlitev. Zavod za zaposlovanje bo še naprej izvajal programe, s katerimi se lahko brezposelni prekvalificirajo v varilce. Kako pa težave z iskanjem izkušenih varilcev rešujejo v podjetju Akrapovič? Preberite, kaj so povedali za Cekin.si. Več v spodnjem članku. 

So rešitev varilci iz tujine?

Gerečnikova je za Cekin.si povedala, da so delodajalci v preteklosti pomanjkanje varilcev nadomeščali z zaposlovanjem tujcev, za katere pa so bili pogoji in plačila še slabši. 

"Slabih praks na tem področju ni malo in tudi SKEI jih je odkrival in prijavljal inšpektoratu. Ti tujci so v časi koronakrize odšli nazaj domov, Slovenija jim največ zaradi zlorab ni več zanimiva. Če že, jim je odskočna deska za tujino," pravi. 

Slovenija kot odskočna deska za tujino – tujim in domačim varilcem

Slovenije ne zapuščajo le tuji varilci, temveč tudi slovenski. "Največ težav je seveda na Koroškem, pa v Mariboru. Tam je Avstrija zelo blizu. Boljši, če ne odlični delovni pogoji, čistejša proizvodnja, modernejši načini dela in do trikrat višja plača," nam zaupa izvršna sekretarka Skei. 

Zakaj je poklic varilec za mlade tako nezanimiv?

"Četudi je k deficitarnosti prispeval tudi srednješolski sistem, so ti poklici za mlade nezanimivi. Tudi tisti, ki so končali srednjo šolo tehnične smeri ali se zaposlili prej, se raje odločajo za klasično proizvodno delo, ker je plačano enako, vsekakor pa manj zahtevno in v večjih podjetjih tudi organizirano z boljšimi delovnimi pogoji," nam nezanimanje za poklic varilca razloži Gerečnikova. 

Če pogledamo seznam poklicev, pravi naša sogovornica, za katere bi delodajalci morali zaposlene vključiti v sistem poklicnega zavarovanja, je varilec eden od njih. "Če preverite, koliko podjetij ima varilce dejansko vključene, pa jih je malo oziroma vsako leto manj. Skozi prenove sistemizacij delovnih mest so varilce potisnili med proizvodne delavce, kajti zaslutili so, da lahko prihranijo tudi pri plačevanju poklicnega zavarovanja. Ne, niso tako drastično izboljšali delovnih pogojev, kot trdijo," je kritična.