48,9 odstotka zaposlenih odide miroljubno in v dogovoru z delodajalcem. Odhod 36,2 odstotka je sprejet negativno, a hkrati ne škoduje delodajalcu, medtem ko bi 14,9 odstotka zaposlenih po odhodu lahko povzročilo škodo, je pokazala nedavna raziskava Anthonyja Klotza s Poslovne univerze v Oregonu.

"Večina zaposlenih ima malo nadzora in vpliva na njihov položaj v službi. Ko pa se odločijo oditi, se situacija obrne. Ob odpovedi imajo možnost svobodnega izražanja brez strahu, da jih bodo odpustili," je razložil. Dejansko si samo takrat lahko dajo duška in povedo, kaj jim leži na duši. Po njegovem mnenju je ravno zato način odhoda zaposlenih realen pokazatelj zadovoljstva na delu.

Raziskava je potekala v štirih delih. Najprej so spraševali 53 študentov MBA, ki so pred nedavnim pustili službo, in 202 nadzornikov, ki so v zadnjih treh mesecih preverjali pravilnost postopkov pri odpovedih. 240 nekdanjih zaposlenih je razkrilo odnose do nekdanjih delodajalcev, skoraj 500 menedžerjev je pojasnilo, kako so se počutili, ko jim je nekdo napovedal svoj odhod.

Izkazalo se je, da je sedem najbolj pogostih načinov odpovedi:
- 31 odstotkov je storjenih po pravilih. Zaposleni se na štiri oči sreča s šefom in mu sporoči, da odhaja. Drži se odpovednega roka in razloži razlog odhoda.
- 23,5 odstotka zaposlenih na hitro pove, da odhaja, in ne razloži razloga.
- 12,7 odstotka zaposlenih pove vsem drugim - sodelavcem, mentorjem, kadrovikom -, da odhaja, medtem ko ne obvesti svojega neposrednega šefa. 
- 10 odstotkov ob odhodu izrazi hvaležnost in ponudi pomoč ob predaji poslov.
- 8,6 odstotka ob odhodu žali šefe in sodelavce ter želi škoditi podjetju.
- 7,9 odstotka pred uradnim odhodom napove namero odpovedi in ne skriva, da išče drugo službo.
- 6,3 odstotka odide brez opozorila. Nikoli več se ne javi, enkrat pač ne pride več v službo.

Menedžerji radi izvedo razlog odhoda in večino odpovedi (več kot 51 odstotkov) dojemajo negativno. Razumljivo korektno odidejo zaposleni, ki so se dobro počutili v službi, medtem ko je način slovesa od slabega delodajalca praviloma slabši.

Klotz poudarja, da je veliko negativnih izkušenj ob odhodih alarm za delodajalce. Očitno se njihovi zaposleni ne počutijo dobro v službi in bi morali iskati razloge za slabo počutje na delovnem mestu, svetuje.