Za vas bomo iskali najboljša delovna mesta in najboljše zaposlitvene nasvete. Kakšne so vaše pravice in kako jih uveljavljati? Prijavite se na e-novice Cekin Zaposlitev! 

Zdravstveni reševalec z ekipo prevzame pacienta in ga prepelje na zahtevano lokacijo ter ga preda v nadaljnjo oskrbo. Med prevozom mu po potrebi nudi tudi nujno medicinsko pomoč.

Kaj delavec običajno dela

Ob prihodu na delo pripravi sebe in reševalno vozilo, pregleda bolniški prostor in preveri opremo v vozilu. Ko ekipa prevzame pacienta, ga prepelje na zahtevano lokacijo in preda v nadaljnjo oskrbo (na urgenco, v bolnišnico ali na dom). Navodila za izvedbo intervencije dobi s strani dispečerske službe zdravstva (prevozi s terena v ustrezno zdravstveno ustanovo) oz. od osebja v bolnišnici ali drugi zdravstveni ustanovi, v kateri prevzame pacienta in ga nato pelje npr. domov (nenujni prevoz). Pred in med reševalnim prevozom pacientu, kadar je to potrebno, nudi ustrezno nujno medicinsko pomoč. Po prevozu uredi reševalno vozilo in opremo ter nadomesti porabljeni material. Na koncu svoje delo tudi dokumentira.

Delovna področja

Delovno področje reševalca v zdravstvu je predbolnišnično okolje, v katerem lahko dela v nenujnem ali nujnem reševalnem vozilu ter reanimobilu, na reševalnem motorju in na reševalnem helikopterju. Poleg rednega dela v sistemu nujne medicinske pomoči ter pri nenujnih reševalnih prevozih lahko sodeluje tudi pri izvajanju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in prireditvah posebnega državnega pomena.

Delovni pripomočki

Reševalna vozila v Sloveniji so sodobno opremljena. Raven opremljenosti je odvisna od vrste reševalnega vozila. Najbolje so opremljeni reanimobili in reševalni helikopter. Vso opremo mora reševalec dobro poznati in jo pri svojem delu uporabljati v okviru zahtevanih postopkov pri nudenju nujne medicinske pomoči. V opremo sodijo monitorji/defibrilatorji, aspiratorji, sodobni pripomočki za transport in imobilizacijo idr.

Izdelek in storitev

Reševalci v nujnem reševalnem vozilu in reanimobilu v okviru tima nudijo nujno medicinsko pomoč naglo obolelim, zastrupljenim in poškodovanim ter omogočijo njihov prevoz do najbližje ustrezne zdravstvene ustanove, v kateri dobijo nadaljnjo oskrbo. Reševalno skupino v ožjem smislu sestavlja zdravstvena ekipa reševalnega vozila, timsko delo pa pomeni tudi sodelovanje z gasilci, policisti, gorskimi reševalci in vsemi drugimi službami, ki so vključene v reševanje. Timski pristop je osnova in edini zagotavlja uspešno delo. Pri nenujnih reševalnih prevozih zdravstveni reševalec pacientu omogoči varen reševalni prevoz, običajno iz zdravstvene ustanove domov ali obratno, kadar gre za stanja, ki niso nujna (npr. pregled pri specialistu).

Znanja in spretnosti

Poleg opravljenega formalnega izobraževanja na ustreznem nivoju mora reševalec dodatno obvladati vrsto znanj in veščin s področja nujne medicinske pomoči, ki jih predpisuje pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Nacionalna poklicna kvalifikacija po končani srednji zdravstveni šoli je obvezna. Vsi, tako na srednjem nivoju kot tudi na nivoju visoke strokovne izobrazbe, imajo vsakih pet let preverjanje znanja in veščin pred komisijo, ki jo določi ministrstvo za zdravje. S tem je zagotovljena kontinuiteta izobraževanja, ki je nujno potrebna za uspešno opravljanje dela. Diplomirani zdravstveniki in medicinske sestre lahko po opravljenem preverjanju znanja samostojno aplicirajo nekatera zdravila brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom, kadar je to potrebno in v korist pacienta.

Psihofizične sposobnosti

Delo reševalca je tako psihično kot tudi fizično naporno. Vse paciente mora iz najrazličnejših okoliščin prepeljati do najbližje zdravstvene ustanove, kar včasih zahteva veliko truda in fizične moči. Pravilno ukrepanje v dani situaciji zahteva veliko potrebnega znanja in veščin ter sposobnost hitrega sprejemanja pravilnih odločitev. Tudi zato se je izobrazbena raven v reševalni službi v zdravstvu v zadnjih 20 letih zelo dvignila. Kandidati za reševalce morajo pred nastopom dela opraviti obsežen zdravniški pregled, ki ga morajo tudi sicer redno opravljati, praviloma vsako leto. Ker so med delom pogosto izpostavljeni stresnim situacijam, je oblikovan tudi sistem pomoči ob kriznih dogodkih. Že v samem kolektivu deluje skupina usposobljenih zaupnikov, ki začne reševati nastali problem. Kadar je potrebna zahtevnejša obravnava, lahko dobijo pomoč tudi na višji specialistični ravni.

Interesi

Reševalec je lahko zgolj oseba, ki želi pomagati ljudem. Pri tem gre za nudenje nujne medicinske pomoči brez izjem ali predsodkov vsem posameznikom ali skupinam, ki jo potrebujejo. Reševalec mora imeti določene psihofizične lastnosti, da lahko to delo sploh opravlja. Delo ni enostavno, je pa pestro in polno izzivov ter daje tudi zadoščenje, da oseba počne nekaj dobrega in koristnega tako za posameznika kot tudi za družbo, v kateri živimo in delamo.

Razmere za delo

Delo reševalca poteka 365 dni v letu, 24 ur na dan. To pomeni tudi delo ponoči ter med prazniki, v lepem in slabem vremenu. Vedno poskuša čim hitreje priti do osebe, ki potrebuje pomoč. To zajema tudi vožnjo v vseh okoliščinah in razmerah. Delo zahteva tako dobro psihično kot tudi fizično kondicijo in možnost prilagajanja ter mnogokrat veliko razumevanja in potrpljenja.

Nevarnosti

Kljub številnim usposabljanjem ter zaščitni obleki, obutvi in ostali opremi lahko pri delu pride do poškodb. Te lahko nastanejo že na vožnji na kraj ali s kraja dogodka, kjer poteka intervencija. Na samem kraju je lahko priča tudi nasilju in grožnjam. Lahko so prisotne tudi nevarne snovi, eksplozivna telesa, strelno orožje ipd. Pri transportu poškodovanca se lahko tudi sam poškoduje. Veliko teh nevarnosti lahko z ustreznim delom in obnašanjem zmanjša, žal pa jih nikoli ni mogoče popolnoma izločiti.

Možnosti zaposlovanja

Možnost zaposlovanja je pri vseh reševalnih postajah po Sloveniji. Dobri reševalci in reševalke so povsod dobrodošli in zaželeni.

Izobraževanje

Formalno izobraževanje poteka v srednjih in na visokih zdravstvenih šolah ter zdravstvenih fakultetah po Sloveniji. Izobraževanje in usposabljanje se nato nadaljujeta v okviru reševalnih postaj, pri katerih je reševalec zaposlen.

Druge informacije

Poklic reševalcev v zdravstvu opravljajo diplomirani zdravstveniki in diplomirane medicinske sestre ter zdravstveni reševalci in zdravstvene reševalke. Zdravstveni reševalci so zdravstveni tehniki (več nazivov, npr. tudi tehnik zdravstvene nege, srednji zdravstvenik), ki opravijo nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) zdravstveni reševalec/ zdravstvena reševalka. Svoje delo opravljajo v reanimobilih, nujnih reševalnih vozilih ter nenujnih reševalnih vozilih. Prav tako so lahko del ekipe reševalnega helikopterja (HNMP) in na reševalnem motorju. Reševalno vozilo vozi zdravstveni reševalec, ki opravi ustrezno usposabljanje za vožnjo reševalnega vozila (npr. v centru varne vožnje na Vranskem) in ima ustrezno kategorijo vozniškega izpita glede na reševalno vozilo, ki ga vozi. V skladu z veljavnimi pravilniki ekipo nenujnega reševalnega vozila sestavljata zdravstveni reševalec- spremljevalec in zdravstveni reševalec- voznik. Ekipo nujnega reševalnega vozila sestavljata zdravstveni reševalec-voznik in diplomirani zdravstvenik (medicinska sestra)-spremljevalec. V ekipi reanimobila pa so zdravstveni reševalec- voznik in diplomirani zdravstvenik (medicinska sestra)-spremljevalec ter urgentni zdravnik. V reševalnem helikopterju sta zdravnik ter diplomirani zdravstvenik (medicinska sestra), na reševalnem motorju pa mora biti reševalec, ki je diplomiran zdravstvenik (medicinska sestra). Vsi morajo poleg formalne izobrazbe ali nacionalne poklicne kvalifikacije imeti tudi dodatna znanja s področja predbolnišnične nujne medicinske pomoči, ki jih opredeljuje Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči.

Vir podatkov: zavod za zaposlovanje