Podnebne spremembe, ki povzročajo težave kmetom in delavcem v drugih sektorjih, bodo v prihodnjem desetletju zmanjšale produktivnost v obsegu, ki je primerljiva z izgubo 80 milijonov delovnih mest za polni delovni čas, opozarjajo v Mednarodni organizaciji dela (ILO). Vlade pozivajo k oblikovanju, financiranju in implementaciji nacionalnih politik, ki bodo delavce obvarovale pred vročino.

Do leta 2030 naj bi izgubili 2,2 odstotka vseh opravljenih delovnih ur. Gre sicer za oceno, ki temelji na optimistični predpostavki, da se bodo temperature v povprečju do konca stoletja dvignile samo za 1,5 stopinje Celzija. Višje temperature naj bi najbolj negativno vplivale na produktivnost v zahodni Afriki in južni Aziji, kaže poročilo ILO o vplivu višjih temperatur na produktivnost. Globalni bruto domači proizvod bo zato upadel za 1,4 odstotka oziroma za 2100 milijard evrov.

"Gre za ekvivalent gospodarstva Združenega kraljestva," je pojasnila soavtorica poročila Catherine Saget. Globalno segrevanje bo najbolj prizadelo kmetijstvo in gradbeništvo, saj delavci v omenjenih panogah svojega dela ne morejo opravljati v senci ali hlajenih prostorih. "Tudi v najboljšem scenariju bo imela večja toplotna obremenitev velike posledice za zaposlene in delodajalce, države in tudi globalno gospodarstvo," je poudarila.

Vroče je tudi pri nas in zato smo preverili, kolikšne so primerne temperature za delo. V pisarnah in drugih delovnih prostorih temperatura zraka ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v "vročih delovnih prostorih", kjer so temperature višje zaradi delovne opreme, na primer peči. In ob večji vročini mora delodajalec poskrbeti za udobje delavcev in temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ne sme biti višja od 20 stopinj Celzija.

Ker pri 28 stopinjah Celzija običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalci izvedejo tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Seveda se lahko odločijo tudi za dodatne klimatske in prezračevalne naprave. V vsakem primeru mora zagotoviti varnost in zdravje, skrajni ukrep pa je lahko tudi prekinitev dela.

Po navedbah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu EU-OSHA je idealna delovna temperatura med 20 in 22 stopinj Celzija. "Z naraščanjem temperature delovna zmožnost upada. Študije kažejo, da se pri temperaturi nad 24 stopinj Celzija delovna zmožnost zmanjša za štiri odstotke z vsako dodatno stopinjo. Če se temperatura dvigne nad 26 stopinj Celzija, pade koncentracija, moč poide, pojavijo se napake, utrujenost in izčrpanost, kar posledično vodi do večjega števila nezgod," opozarjajo.

Več o ukrepih in pomoči ob morebitnih zdravstvenih težavah zaradi temperatur (vir: EU-OSHA) ...

Kaj pa, če je premrzlo?

Zdaj pa obrnimo zgodbo: kaj pa, če je v pisarni premrzlo? Kaj lahko storite, če vas na delovnem mestu ves čas zebe in ne gre za okolje, kjer so nizke temperature nujne (hladilnice in podobno), temveč za na primer pisarno? Ali lahko odklonite delo? Namreč, številne pisarne, trgovine in drugi delovni prostori se v vročih poletnih dneh intenzivno ohlajajo s pomočjo klime. In če imamo z zakonom določeno zgornjo mejo temperature delovnih prostorov, je zanimivo, da spodnje zakon ne določa. Posledično zaposleni na nekaterih delovnih mestih zmrzujejo, čeprav je zunaj "tropska vročina".

Delodajalci povečini nimajo določenih ukrepov, ki bi zaposlene varovali pred prenizkimi temperaturami in pred škodljivimi vplivi (napačne uporabe ali pa pretirane uporabe) klimatskih naprav. A vemo in nekateri ste morda na lastni koži izkusili, da slednje lahko negativno vplivajo na počutje zaposlenega (občutek premraženosti in neugodja, poslabšanje kroničnih bolezni ali določenih simptomov - revmatska obolenja, migrene, glavoboli, težave z ušesi, sinusi, očmi, zobmi, ginekološke težave, težave z ledvicami in mehurjem ...). 

Po navedbah delovnega inšpektorata je "delodajalec dolžan v zvezi s temperaturami na delovnem mestu oziroma delovnem okolju zagotoviti, da temperatura zraka med delovnim časom ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu". Temperatura torej ne sme preseči 28 stopinj Celzija, določajo predpisi. Glede prenizkih temperatur pa ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. 

Lahko delodajalca prijavite?

In kaj storiti, če je prevroče ali premrzlo? Najprej se seveda skušajte pogovoriti z delodajalcem. Delavec lahko od delodajalca, in sicer tudi preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zahteva sprejetje ustreznih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu. Kadar delavci ali njihovi predstavniki menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov, lahko zahtevajo nadzor inšpekcije.

Na delovnem inšpektoratu posebej ne vodijo natančne evidence, ali se kršitev nanaša na temperature na delovnem mestu. Ocenjujejo pa, da letno prejmejo med 20 in 30 prijav zaradi domnevno previsokih ali prenizkih temperatur. Po posameznih letih načeloma ugotovijo med 20 in 40 kršitev glede toplotnega udobja, letos so jih do začetka julija ugotovili osem.

Na prijavo se vedno odzovejo in preverijo zadevo tudi na kraju, pravijo na inšpektoratu. Če inšpektor ob nadzoru odkrije nepravilnosti, delodajalcu naloži, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceni tveganje za zaposlene zaradi temperatur in sprejme ukrepe. Predvidene globe zaradi kršitev v delovnih prostorih so sicer med 2000 in 40.000 evrov za delodajalca in med 500 in 4000 evri za odgovorno osebo. Za ugotovljene kršitve na gradbiščih pa je globa za delodajalca od 1251,88 do 12.518,80 evra, za odgovorno osebo pa od 125,19 do 1251,90 evra.

Čuvajte se in pomagajte si

Vsak posameznik je različno občutljiv na temperature. Nekaj, kar lahko nekoga pahne v vročinski šok, drugi občuti manj intenzivno. Dejstvo pa je in tudi zdravstvena stroka opozarja, da je treba biti previden ob vročini. Zato ... Čuvajte se. Če že morate delati zunaj, si vzemite več odmorov v senci ali v hladu, se karseda izogibajte neposrednemu soncu, se primerno zaščitite in pijte brezalkoholne osvežilne pijače.

Če vas zebe zaradi klime, skušajte doseči dogovor s sodelavci. Nekaj, kar je za nekoga vroče ali morda osvežujoče, je za drugega lahko grozna zmrzal. Glejte nase in ne pozabite na sodelavca, ki sedi poleg vas. Ker ... če bo šel na bolniško zaradi vnetih oči in ušes (kot posledice prenizke temperature in pihanja iz klime), boste morali verjetno vi opraviti vsaj del njegovega dela. Raje si pomagajte in se skušajte sporazumeti. Bolje bo za vse.

Danes v branje priporočamo tudi: