Ne glede na status, poklic ali izobrazbo, stres je prisoten povsod, v službi, doma, je ob predstavitvi knjige Stres v uniformi poudaril njen avtor, kriminalist Adil Huselja. Po izobrazbi sociolog, že 34 let zaposlen v policiji, že več let v Sindikatu policistov Slovenije skrbi tudi za psihosocialno pomoč policistom.
O stresu vemo vse, a ga ne prepoznamo
Dandanašnji paradoks je, da ljudje o stresu vse vemo, ne vemo pa, kako ga prepoznati kot nekaj nevarnega. O stresu se veliko govori, vsi mislimo, da ga poznamo, povsod se ponuja veliko instant nasvetov za odpravo stresa, ki pa ne delujejo. Vsak bi se moral poglobiti v svoj stres, je poudaril Huselja.
Pisal na podlagi osebnih izkušenj
Knjigo Stres v uniformi je napisal na podlagi osebnih izkušenj. Kot je poudaril, je poklic policista eden najbolj zahtevnih na svetu. "Včasih se o stresu ni govorilo, če si omenil psihologa, si že skoraj izgubil službo," je povedal Huselja. Pojasnil je, da se je s tem področjem začel ukvarjati, ko se je nekoč zavedel, da je v zadnjih dveh letih več na bolniški kot prej v 15 letih. "Prižgala se mi je rdeča luč. Začel sem delati na sebi in ko sem se izobrazil, sem spoznal, da imajo težave tudi drugi, a si ne znajo pomagati," je opisal. Takrat je začel pisati prve članke na temo duševnega zdravja.
Vrtinec stresa
Na predstavitvi je sodeloval tudi nekdanji generalni direktor policije Janko Goršek. Leta 2010, prav v času njegovega vodenja so v policiji začeli uvajati projekt psihosocialne pomoči in sistem psihosocialnih zaupnikov. Kot so dodatno pojasnili na policiji, so projektno skupino in program delovanja zanjo pripravili usposobljeni psihologi, zaposleni pri policiji, in takratno vodstvo policije. Sistem se v policiji še razvija, saj vzpostavljajo pogoje, da bo imela vsaka policijska uprava zaposlenega svojega psihologa. Strokovnjaki s policije pa nudijo pomoč pri vzpostavitvi tovrstnega sistema tudi v Bosni in Hercegovini, so navedli.
"Policijsko delo je specifično, je drugačno od dela drugih uradnikov. V življenju igramo veliko vlog, v službi, doma, v družbi. Pričakovanja ljudi do nas so velika, vsi moramo bit uspešni, fit, mladi ... To ustvarja vrtinec stresa. Tudi neenakomeren delovni čas, izpostavljenost javnosti, vse to ustvarja hude pritiske na kolege. Ob družinskih zahtevah je ta poklic še težji," je opisal Goršek. "Vsak, ki bo prebral knjigo, ne bo več enako gledal na stres in na poklic policista," je ocenil Goršek, ki si želi, da bi tudi s pomočjo knjige laična in strokovna javnost dobila primerno predstavo, kakšno delo opravljajo policisti.
Govoriš si, da moraš biti močan
Huselja je kot svetovalec v času stiske pomagal mnogim policistom, med drugim tudi Mireli Čorić, ki so ji pri reviji Zarja lani podelili naslov Ženska leta. Čorićeva je orisala svojo življenjsko zgodbo, od zgodnje izgube mame in velikih odgovornosti, ki jih je zaradi tega prevzela v družini, nasilnega partnerja, zahtevne službe v policiji, ločitve ter skrbi za tri otroke kot mama samohranilka. "Moraš biti močan. Ne zavedaš se stresa. Ne želiš si tega priznati in to se kopiči. Prišlo je do krize, mislila sem, da bi bilo bolje, če bi bilo vsega konec," je svoje stiske, iz katerih je pot poiskala tudi preko psihološke pomoči, orisala Čorićeva.
Kot je dejala, vsem svetuje branje knjige Stres v uniformi. "Morda bodo ljudje drugače razumeli, da nismo roboti. Vidim tudi sodelavce, ki nočejo priznati, da imajo težave doma, v službi. Tu so pričakovanja šefov in družine, pritisk, da moraš hitro opraviti s papirologijo za sodišča. Vsi mislijo, da morajo biti kot vitezi v jeklenih oblekah," je to, kako je biti policist, opisala Čorićeva.

Tudi vodstveni kader potrebuje pomoč
Po besedah Gorška so leta 2009 projekt psihosocialne pomoči v policiji zagnali ob pomislekih mnogih skeptikov. A so se hitro znašli pred drugačnim problemom: pomoč je iskalo več zaposlenih kot pa so imeli zmožnosti. Kot je izpostavil, se s težavami se ne srečujejo le policisti, ampak tudi vodilni. "S tega vidika bodo morali v policiji še kaj narediti," je dejal Goršek in opozoril, da nihče ni imun na stres.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV